Letošnji kulturni praznik v Bistrici ob Sotli posvečen opernemu pevcu Adu Darianu

V petek, 9. februarja, so v Bistrici ob Sotli z občinsko proslavo obeležili kulturni praznik. Letos sta ga organizirala Kulturno društvo Bistrica ob Sotli in Knjižnica Šmarje pri Jelšah, pod katero spada Knjižnica Bistrica ob Sotli, ob podpori Občine Bistrica ob Sotli. Večer so posvetili sokrajanu Adu Darianu, opernemu pevcu, ki je kot vodilni tenorist nastopal na največjih evropskih odrih.

Program je s slovensko himno odprl MePZ Bistrica ob Sotli pod vodstvom zborovodkinje Špele Drašler. Darja Babič Drašler in Darija Hohnjec sta recitirali Prešernovi pesmi, pester program pa je obogatil Rok Ferenčak, član Slovenskega okteta, ki je ob klavirski spremljavi Urške Roškar Imenšek zapel samospev in dve ariji. Pred devetimi leti je prav tako nastopal ob otvoritvi spominske plošče v spomin na 120. obletnico rojstva Ada Dariana. Program je povezovala Janja Kunej.

Na začetku je vse navzoče v imenu župana Franja Debelaka, ki je bil odsoten, pozdravila občinska svetnica mag. Valerija Slemenšek in jim ob kulturnem prazniku iskreno čestitala. Napovedala je slavnostnega govorca večera dr. Marka Samca, direktorja Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Slednji je povedal nekaj več o Adu Darianu in se zahvalil tudi Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) Ljubljana za omogočen vstop v najrazličnejše arhive in pomoč pri raziskovanju pevčevega življenja. Izpostavil je nauke, ki se jih je naučil ob odkrivanju Darianove življenjske zgodbe. Navdušilo ga je to, da je bil izjemno skromen človek, ki se je vedno, tudi po petju na največjih opernih odrih, rad vračal domov, k družini. Ne glede na svojo preprostost je na nastopih vedno žarel in prevzel ter očaral vse poslušalce in svoj operni kolektiv. Izpostavil je tudi, da Darian svojega celotnega življenja ni posvetil le petju, šolal se je namreč za pravnika in sprva ta poklic tudi opravljal. Pot pa ga je peljala v smer umetnosti, kulture in navsezadnje opernega petja.

Adu Darianu v bistriški knjižnici posvečeni stalna in občasna razstava

Knjižnica Šmarje pri Jelšah je ob kulturnem prazniku izdala publikacijo, dokumentarni film in odprla dve razstavi o Adu Darianu, eno stalno in eno začasno, ki sta na ogled v prostorih bistriške knjižnice. Sodelovala je s številnimi posamezniki, ki so osvetlili njegovo življenjsko pot. Med njimi sta tudi dr. Marko Motnik in Aleš Vek, ki je za magistrsko nalogo podrobno raziskal razvoj Darianove pevske in pedagoške kariere ter z veseljem pripomogel k pripravi filma, razstave in knjižice. Pri postavitvi razstave sta s strokovno pomočjo pripomogli tudi Lucija Zorenč iz Kozjanskega parka in mag. Lidija Podlesnik Tomášiková iz NUK. Ogromno je prispevala tudi Darianova hči Eva Darian Baumsteiger, ki je delila intimne spomine in dragocene drobce o svojem očetu ter njegovi bogati življenjski poti in zapuščini. Slikar Rado Romih pa je za razstavo prispeval portret Ada Dariana.

Bil je zbiratelj in zapisovalec duha časa

Še več o osrednji figuri prireditve je povedala knjižničarka Irena Černelč, ki je bila ena od zaslužnejših za uresničitev tega projekta. Ado Darian se je rodil 18. maja 1895 v nekdanjem Svetem Petru nad Svetimi gorami, današnji Bistrici ob Sotli, umrl pa je 3. januarja 1966. Bil je operni pevec, tenorist, glasbeni pedagog in pravnik. Doštudiral je pravo na Dunaju, a se hkrati tudi pevsko izobraževal na dunajskem konservatoriju. Uvrščamo ga med najpomembnejše slovenske glasbene ustvarjalce prve polovice dvajsetega stoletja. S petjem je uspel ohraniti pozitivno naravnanost v najtemnejših obdobjih prve in druge svetovne vojne. Po končani operni karieri se je usmeril v učiteljevanje in poučeval petje. Izdal je tudi prvi in najverjetneje edini slovenski priročnik za učenje petja z naslovom Šola lepega petja. "Pravzaprav je bil poleg vseh nazivov tudi etnolog, saj je hranil veliko starih dokumentov, spričeval in pisem. Veliko si je zapisoval v svoj dnevnik in pisal tudi o domačem kraju. Bil je zbiratelj in zapisovalec duha časa. Zapisi, ki jih je ohranil, pričajo o njegovi ljubezni do domačega kraja in obujajo spomine na našo Bistrico ob Sotli," je še dejala Černelč in nato povabila v knjižnične prostore na ogled razstav.



Hana Zupanc, foto: R. R.

#povezujemoposavje