Likovni performens: Čenče pod marelo

»Sodobni ’fejstbuki’ in ’lajki’ nam kradejo sočnost maternega jezika, zato bomo v Sevnici odprli dežnike in naredili red,« je zapisala v vabilu na odprtje likovne razstave s poslikanimi dežniki sevniška slikarka Jerca Šantej in s tem nakazala, da ne bo šlo za običajno razstavo, temveč za dogodek, ki bo razpet med barvo, besedo in prostorom.

Odprtje razstave na prostem je potekalo 30. aprila na stopnišču ob Mladinskem centru Sevnica. Dežniki, ki so običajno zaščita pred dežjem, so postali slikarska platna, saj je teden prej, 21. aprila, v mladinskem centru potekala delavnica. V njej so udeleženke in udeleženci s tekstilnimi barvami in čopiči na dežnike v različnih barvah izpisovali slovenske besede – tudi narečne, takšne, ki se redko še slišijo in še redkeje zapišejo.

»Skoraj iz naftalina smo potegnili izraze, ki v nas prebujajo posebna občutja, spomine, domačnost in toplino. Bodimo ponosni na naše domače besede, negujmo jih in jih ohranjajmo,« je poudarila umetniški vodja projekta Jerca Šantej ter navzoče na razstavi povabila k odprtju dežnikov. Z njimi so se sprehodili, jih razporedili na stopnišču za skupinsko fotografijo, nato pa še na bližnjem parkirišču, kjer so nastajale še fotografije z dronom. Besede na dežnikih (pisker, kleše, frčafela, ljubca, gizdalin, piskrovez, raglja, falot, prismoda, hostnik, trot, pizdun, krucefiks, trapec, butec, ljubezen, sreča, čenča, fičfirič, avša, cepec, luciferka, bahač ...) so z višine delovale kot razpršene misli v počasnem, skoraj plesnem gibanju.

»Ideja je odlična, lokacija primerna, vreme prav tako. Ni važno, ali si umetniška duša ali le rad malo ’počenčaš’. Najlepši so dogodki, ki so spontani, ki se prilagajajo danim razmeram. Preprosto lepo se je prepustiti toku dneva,« je bila navdušena obiskovalka z dežnikom v eni roki ter s kozarčkom penine in jagode v njej v drugi roki.

Dogodek, ki je potekal v organizaciji zavoda MUK Qra, je bil več kot razstava. Bil je performans, ki je uličico in del parkirnega prostora za hip spremenil v oder, dežnike v zanimive domače slovenske besede in mimoidoče v občinstvo. Ko so se dežniki zaprli, so besede ostale – kot opomnik, da je jezik živ in njegova ustvarjalna moč brezmejna.

Igri barv in besed je dodal poseben zven še glasbeni trio – Andrej Fon in Tit Knez Majcen na saksofonu ter Jeromej Kostajnšek na trobenti. S tem so se poklonili mednarodnemu dnevu jazza, ki ga je UNESCO razglasil leta 2011 kot praznik glasbe. Hkrati je bila prireditev namenjena še počastitvi sevniškega krajevnega praznika, v spomin na vseslovenski tabor, ki je potekal v Sevnici 2. maja 1869.

S. R.

#povezujemoposavje