Literarni večer z dr. Noahom Charneyem, profesionalnim slovenofilom

Ameriški pisatelj dr. Noah Charney je bil gost literarnega večera, ki ga je Valvasorjeva knjižnica Krško organizirala v petek, 15. maja, v svoji krajevni enoti na Senovem. Umetnik in znanstvenik, ki je svetovni javnosti znan po številnih strokovnih in leposlovnih besedilih, predvsem pa po kolumnah, v katerih združuje znanstveni diskurz in esejistično sproščenost, je v pogovoru z bibliotekarko Urško Šoštar pojasnil, kaj ga v Sloveniji tako navdušuje, da jo označuje za najboljšo deželo na svetu.

Dr. Noah Charney, po izobrazbi umetnostni zgodovinar, ki je doktorat opravil v Sloveniji na temo arhitekta Jožeta Plečnika, je tudi predavatelj, voditelj, kulturni kritik in človek številnih znanj in zanimanj. V Sloveniji so najbolj odmevna njegova prevedena knjižna dela, in sicer kriminalni roman Tat umetnin, zbirki esejev Slovenologija: življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej ter Slovenoljub: kulturne dogodivščine v najboljši deželi na svetu ter strokovna publikacija o Jožetu Plečniku Večni arhitekt. Navdušenje nad Slovenijo in njeno nesebično promoviranje je dr. Charneyu v letu 2024 prineslo častni naziv ambasador slovenskega turizma. Njegovo delo je prepoznano in nagrajeno na vseh področjih, od finalista za Pulitzerjevo nagrado do nagrajenih podkastov o Sloveniji.

Dr. Noah Charney že vrsto let živi v Sloveniji in je v procesu spoznavanja nove domovine postal »slovenolog in profesionalni slovenofil«, torej strokovnjak, ki zna pojasniti, koliko se slovenska duša razlikuje od ameriške, v čem smo Slovenci občudovanja in zavidanja vredni, na katerem področju pa si moramo nastaviti ogledalo. K raziskovanju in spoznavanju slovenske tradicije pristopa proaktivno. Navdušujejo ga predvsem lokalne zgodbe in kulinarične posebnosti, pri čemer vsebino vedno povezuje z ljudmi kot glavnimi protagonisti. V množici pozitivnih danosti, ki omogočajo v Sloveniji kvalitetno življenje in ga obarvajo simpatično, je, v primerjavi z življenjem v drugih državah, le s težavo izpostavil malenkosti, ki bi jih bilo potrebno urediti v Sloveniji. Seveda pa se zaveda in priznava, da je njegovo občudovanje vsega slovenskega tudi posledica njegovega značaja, saj se kot ljubitelj dobrih in pozitivnih zgodb vedno in povsod zavestno izogiba negativnim novicam.
 
Vzpostavljeno ravnotežje med delovnim in prostim časom oz. dejstvo, da v Sloveniji posameznikova identiteta ni toliko povezana z delom kot drugje, in povezanost družinskih članov nedvomno vidi kot kvalitete slovenske družbe. Negativno pa je označil pretirano skromnost Slovencev, ki zna biti v nasprotju s količino pozitivih in lepih slovenskih zgodb tudi že moteča. Sicer pa je poudaril, da je pogled na manj uspešna slovenska področja lahko relativen, pri čemer nedvomno koristijo izkušnje življenja v drugih državah.

S svojimi razmišljanji o Sloveniji, simpatičnim pristopom in smislom za humor je dr. Charney pozitivno vplival na razpoloženje obiskovalcev ter njihovo čutenje domovine; in tudi obratno – s svojo aktivnostjo, zastavljenimi vprašanji in sodelovanjem v zaključnem kvizu je tudi posavska publika ustvarila sproščeno vzdušje in z lokalnimi zgodbami navdušila gosta.

Urška Šoštar, Valvasorjeva knjižnica Krško