Ljudski napev odseval tudi v brežiški občini

20. maja je v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice nastopilo deset zasedb ljudskih pevk in pevcev, ki so sooblikovali letošnjo območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila »Napev – odsev« v organizaciji JSKD OI Brežice.

Namen območnih revij tovrstnih skupin je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb ter tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Program, ki ga skupine predstavljajo na revijah »Napev – odsev«, mora temeljiti na ljudskem glasbenem izročilu, izvedbe pa so lahko različne – na način preteklih glasbenih praks ali v kakšni sodobnejši glasbeni obliki, je uvodoma pojasnila regijska koordinatorka JSKD Simona Rožman Strnad, ki je povezovala prireditev.

Kot prva je nastopila Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece pri KD Orlica Pišece, ki je z delovanjem pod mentorstvom Franca Keneta pričela v aprilu 2023. Člane združuje ljubezen do petja ter spoznavanje in ohranjanje ljudskega izročila. Vsaka pesem, ki jo zapojejo, ima zgodbo, ki jo s srcem pripovedujejo naprej. S petjem radi popestrijo dogodke v domačem kraju in okolici. Rdeča nit njihovega nastopa je bila zgodba zapuščenega dekleta, preko dveh izbranih pesmi, Rože na vrtu je plela in Bele cvetlice, so poslušalci prisluhnili bolečini, ki jo prinaša izguba ljubljenega.

Drugi nastopajoči so bili Fantje artiški, sekcija KUD Oton Župančič Artiče. Za leto nastanka skupina šteje leto 1995, tako da letos obeležuje 30-letnico delovanja in je ena starejših tovrstnih skupin v teh krajih. V Artičah se je vedno pelo ob različnih priložnostih, predvsem pa se je ohranilo petje ob opravljanju različnih kmečkih opravil. Čeprav v Artičah ljudsko petje nikoli ni zamrlo, se je bolj uveljavilo po letu 1963, ko je bil ustanovljen moški pevski zbor, katerega člani so v družabnem delu po vajah prepevali na način, kot so ga poznali in bili vajeni – naprej, čez in bas. Trenutno skupino Fantje artiški sestavlja osem pevcev, povprečna starost je 75 let, zato v zasedbi kar kliče po podmladku. V 30 letih delovanja so veliko nastopali doma kot tudi v drugih krajih Slovenije in tujini. V sodelovanju z Glasbenonarodopisnim inštitutom pri ZRC SAZU Ljubljana sta posneti kaseta Dober večer, ljubca moja in zgoščenka Po polju že rožce cvetijo. V revialni program so uvrstili dve fantovski ljudski pesmi, ki so jih fantje ob večerih nekoč peli na vasi, Dragonar je prijahal in Ko fantič z vojske primašira. Njihov mentor je Branko Kovačič.

Ljudske pevke Cerklje ob Krki, ki delujejo kot sekcija Društva invalidov občine Brežice, so nastopile kot naslednje. Pevke se redno srečujejo ter v prepevanju najdejo veselje, povezanost in ohranjanje tradicije ljudske pesmi. Skozi leta se je njihovo število zmanjšalo, tako da danes delujejo v štiričlanski zasedbi. Kljub temu ostajajo predane svojemu poslanstvu in si želijo, da bi se jim v prihodnosti pridružil tudi kakšen podmladek. Skupino vodi Alojzija Prah, ki s predanostjo in ljubeznijo do ljudske pesmi povezuje pevke, ki ohranjajo skupaj živ stik z domačo kulturno dediščino. Zapele so Ko ptičica sem pevala in Moj fantič je na Trolsko vandral.

Kot naslednji nastopajoči so bili Vaški fantje z Doln, ki delujejo pod okriljem KUD Slavček Velika Dolina in mentorstvom Ignaca Slakonje. Njihovi predhodniki so bili koledniki z Velike Doline, vaški fantje pa so se skupaj zbrali oktobra 2011 in od takrat nastopajo na revijah poustvarjalcev glasbenega izročila ter predvsem v domačih krajih na raznih prireditvah in ob praznikih. Pevci najraje prepevajo pesmi prav iz domačih krajev. Letos so prvič organizirali srečanje muzikantov in skupaj z odpetimi domačimi pesmimi navdušili obiskovalce ter jih povrnili v stare čase. Njihov tokratni program sta sestavljali dve ljubezenski pesmi, Deveta urca je odbila in Lepo mi poje črni kos.

Prvo polovico nastopajočih so zaokrožili člani KD Ljudski pevci Sromlje, ki so svojo pot začeli pred 28 leti. Kljub izgubam pevcev se v zadnjih nekaj letih še vedno trudijo ohranjati ljudsko pesem, zapeto tako, kot so jo peli nekoč na Sromljah. V nekoliko prenovljeni zasedbi se pod mentorstvom Vide Bratanič udeležujejo prireditev v domači krajevni skupnosti in krajih, kamor so povabljeni. Izdali so tudi dve zgoščenki, v njihovem repertoarju pa se nahajajo pesmi za različne priložnosti. Pravo vrednoto ljudskega petja vidijo v tem, da se naučijo pesmi, zapete po spominih starejših pevk. Zapeli so pesmi, ki sta povezani z domovino oz. domom, Kje prijazne ste višave in Na hribčku je moj dom.

Šesti po vrsti so nastopili Ljudski pevci Bizeljsko, ki delujejo od leta 1980 in prepevajo na temeljih pristnega ljudskega izročila. Povezuje in usmerja jih Jože Veršec. Pojejo štiriglasno, včasih pa vključijo še peti glas. Nastopajo povsod, kamor so povabljeni, tako so prepevali že v različnih slovenskih krajih, na Hrvaškem, Dalmaciji in Srbiji kakor tudi ob 40. obletnici radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na Radiu Slovenija. Od leta 2012 že tradicionalno organizirajo Slomškovo nedeljo z naslovom Veseli hribček, kamor povabijo različne skupine ljudskih pevcev. Izdali so štiri zgoščenke, zadnjo prav letos. Za tokratni nastop so izbrali pesmi Snočkaj sem jaz pošto dobil in Pod rožnato planino.

Dobovski pevci, ki delujejo kot sekcija KD Franc Bogovič Dobova, so bili sedmi nastopajoči. Skupina je nastala na pobudo takratnega predsednika društva Branka Bogoviča. Pod vodstvom Slavka Požarja pa se je leta 2003 zbralo deset pevcev iz vasi KS Dobova z željo, da ohranjajo pesmi, ki so jih peli nekoč ob kmečkih opravilih, na večerih in druženjih. V dveh desetletjih so nastopili po vseh vaseh KS Dobova, na številnih revijah ljudskih pevcev, radijskih oddajah in kulturnih dogodkih po Sloveniji. Leta 2019 so posneli zgoščenko z naslovom Travniki so že zeleni. V vseh teh letih so se nekateri pevci skupini pridružili na novo, od nekaterih pa so se morali s spoštovanjem posloviti. Danes skupino, ki jo vodi Igor Pinterič, sestavlja šest predanih pevcev, ki z veseljem nadaljujejo to bogato tradicijo. Poslušalci so lahko prisluhnili pesmima Ljubica, vstani in Jaz sem pa snoč v enem kraju bil. Obe na preprost, a slikovit način pripovedujeta o ljubezni, hrepenenju, domiselnosti mladih in čarobnosti vsakdanjih trenutkov.

Za njimi so nastopili Pleteršnikovi pevci, ki delujejo pod okriljem Društva Pleteršnikova domačija in v tej zasedbi pojejo drugo leto, mentor je Franci Vegelj. Predvsem pojejo ljudske pesmi ob spremljavi harmonike ali pa tudi brez nje. V tem letu bodo izdali zgoščenko in jo prvič predstavili na letnem koncertu 25. oktobra v Pišecah. Tema njihovega izbranega programa je bila prav tako ljubezen, saj se v pesmih Pod rožnato planino in Pri farni cerkvici prepletajo sreča, upanje, zaljubljenost in tudi razočaranje.

Predzadnji nastopajoči so bili Pevci iz Globokega, ena od sekcij KD Globoko. Organizirano prepevajo od leta 1997 pod mentorstvom Franca Keneta. Njihova značilnost je tradicionalno triglasno fantovsko petje z vodilnim glasom in glasom, ki poje čez, ter z močno basovsko podporo. Skušajo slediti tudi tradiciji svojega kraja s t. i. vlečenjem zadnjega tona v naslednjo vrstico, dostikrat pa se poslužujejo tudi t. i. stopničastega petja. Za repertoar izbirajo predvsem še ohranjene pesmi iz svojega kraja. Redno se udeležujejo revij ter nastopajo v domačem kraju in drugod po Sloveniji. So tudi redni udeleženci Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Izdali so tri zgoščenke z naslovi Primi, bratec, kupico, Tebi naj se glasi in Nekdaj v starih časih. Ob jubileju so izdali pesmarico s 50 pesmimi v notnem zapisu, kot jih pojejo Globočani. Vsako leto v domačem kraju priredijo koncert Hladna jesen že prihaja in na katerega povabijo tudi priznane skupine od drugod. Za nastop na reviji Napev – odsev vsako leto izberejo drugo tematiko, letošnjo so zaokrožili z vasovanjem, saj obe pesmi pripovedujeta o prihodu fanta k dekletu. Zapeli so Odpiraj, dekle, kamrico in Je upihnila luč.

Kot zadnji pa so se predstavili Kapelski pubje, ki delujejo kot sekcija KD Kapele ter pod mentorstvom Mihe Halerja prepevajo in poustvarjajo slovenske ljudske pesmi. Le-te iščejo in izbirajo iz lokalnega okolja in širše ter jih prilagodijo njihovemu načinu petja. Redno sodelujejo na revijah in že desetletje ohranjajo državni nivo. So tudi pomembni soustvarjalci programa v domačem kraju, zlasti močno so zaznamovali serijo etnoloških filmov pod skupnim naslovom Tak ti je tu blu v Kapelah. Izdali so tri zgoščenke in zbirko ljudskih pesmi, katere namen je bil opisati kapelski način petja. Vsako sezono skupaj z gosti pripravijo tematski koncert na izbrano temo, ko v etnološki obliki obujajo ljudske običaje. Na letošnjem koncertu z naslovom Drevi pa grem na vas so predstavili fantovsko vasovanje s pestro paleto izbranih ljudskih pesmi iz različnih pokrajin gostujočih skupin. Za revijalni nastop so izbrali pesmi prav iz letošnjega tematskega koncerta, in sicer Drevi pa grem na vas in Pištolco bom djal za pas.

Kot je po koncu vseh nastopov še poudarila Rožman Strnad, so lahko ponosni, saj je v današnjih časih že kar prestiž imeti deset skupin ljudskih pevcev v svojem okolju. Zahvalila se je pevcem in njihovim mentorjem, »da gojite to ljubezen do slovenske ljudske pesmi v tisti pristni naravni obliki«. Sklenila je z besedami: »Ljudsko petje danes ni zgolj spomin na preteklost, je živa vez med prejšnjimi in sedanjimi generacijami. V času, ko se svet hitro spreminja, ljudske pesmi ponujajo občutek pripadnosti, kulturne identitete in domačnosti. Petje združuje ljudi, v družini, vasi, društvih in na odrih. Skupinsko petje krepi občutek skupnosti, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, kar je danes že dragoceno.«

Strokovni spremljevalki sta bili Jasna Žitnik Remic in Rebeka Pernat, ki sta skupinam prišepnili še kak dobronameren nasvet.

Dogodek se je sicer odvil v sklopu letošnjih tednov ljubiteljske kulture, ki potekajo med 15. majem in 17. junijem ter so namenjeni podpori ustvarjalcev in promociji, prepoznavanju ter vrednotenju ljubiteljske kulture po vsej Sloveniji in zamejstvu, letos pod sloganom Brezmejni kulturni prostor.

R. R.

#povezujemoposavje