Magični slikarski realist Zdravko Balog

"Vse, kar je prijel v roko, je dobilo srce, ki je včasih bilo žalostno, včasih pa veselo," je dejal v sredo zvečer v dvorani Alberta Felicijana na sevniškem gradu gostitelj Radogost večera Rudi Stopar, ki je, tako kot že nekaj let doslej, namenil del časa predstavitvi domačega umetnika.

"Šestnajst let mineva, kar je bil odpoklican z obronkov snovanj in hotenj v 'molk tišine'. Bogastvo, ki ga je naš ustvarjalec svetlobe zapustil, je nemogoče strniti v nekaj stavkih," je nadaljeval s pripovedovanjem sevniški umetnik, ki je Zdravka Baloga spoznal pred desetletji kot zelo talentiranega osnovnošolca. Žal mu je prezgodnja smrt preprečila, da bi zapustil večje število svojih umetniških del, a kljub temu je njegova slikarska in literarna zapuščana del duhovnega bogastva, ki je ožji in širši skupnosti premalo znana.

Zdravko Balog, ki se je v Sevnico preselil iz  Bače pri Idriji, je bil človek mnogih talentov; bil je restavrator, pesnik, slikar, rezbar, scenarist, filozof ... Stopar ga je primerjal tudi s srednjeveškim modrecom, ki je živel v sedanjosti, zaradi slik pa ga je poimenoval magični realist.

"Njegovo slikarstvo je sestavljanka tako v formalnem kot v narativnem smislu, saj s predmeti, risbami, kolorističnimi posegi, besedami in podobami sestavlja nenakšno teksturo z bogato, nasičeno metaforiko. Pripovedi v njegovih slikah so vedno večsmerne, večpomenske likovne strukture, ki s svojo poetično pestrostjo dajejo izpovedno moč v vsej njeni izrazni širini. Ideje na paltnu (tudi skicah) nam predstavi pulzirajoče izvirno, duhovito in sproščeno. Zdravko je s svojo svežo vizualizacijo besed, objektov, barve in risbe beležil hipne vtise bivanjskega toka, vse pa v povezovanju raznovrstnih izraznih postopkov," je del zapisa v zgibanki, ki je nastala za boljšo in lažjo predstavitev osrednje likovnega gosta.

V mesecu avgustu bo v grajskem oknu Radogost na ogled tudi slika z imenom Amen, ki je nastala leta 1984. Na njej pritegnejo pozornost barve, kompozicija in motiv. Vzdolžna svetla črta naj bi predstavljala življenje, pokončna črta v zeleni barvi pa smrt. Obe črti se križata v temno obarvani lobanji z rdečimi duplinami, kar naj bi pomenilo, da obe vodi smrt. Na desni stani vzdolžne tanke bele črte leži z rdečo obrobljen pravokotnik in v njem stoji drevo - drevo življenja.

Spominski večer je z branjem pesmi Zdravka Baloga dopolnil njegov prijatelj Peter Žuraj in z daljšim dokumentarnim filmom o svoji glasbeni poti pa še Rafko Irgolič, ki je kot 6-letni deček prišel v Sevnico in kasneje v njej našel tudi svojo življenjsko sopotnico Nado, s katero sta poročena že 52 let.

Film, ki ga je režiral Slavko Hren, je odlično prikazal glasbeno pot "sevniškega slavčka", vendar pa se je zaradi dolžine predvajanja filma rdeča nit dogodka izgubila, kajti osrednja tema je bil spomin na pokojnega Zdravka Baloga, o katerem je ponovno tekla beseda še v stalni muzejski zbirki Ogled. S. R.