Maistrov dan v Leskovcu, posvečen Jošku Repu

Pod poveljstvom velikega slovenskega domoljuba Rudolfa Maistra je kot prostovoljec za severno slovensko mejo v letih 1918-1919 služil tudi Joško Rep. Po rojstvu iz Kamenščaka pri Ljutomeru je bil kot vodja leskovške pošte vso odraslo dobo krajan Leskovca pri Krškem. 

Tu se je dejavno vključil v Društvo spomenik padlim, ustanovljeno leta 1926, ki je poskrbelo za postavitev spomenika 113 padlim možem in fantom iz župnije Leskovec. Tedanji župnik Alojzij Kurent ga je blagoslovil 3. junija 1928. Med 1928 in 1938 je bil Joško Rep skrbnik spomenika, po 2. vojni pa nadaljeval s prizadevanjem za priznanje statusa Maistrovim veteranom, za moralno in materialno priznanje tistim, ki so bivali na tleh občine Krško. Skupaj z desetimi drugimi Maistrovimi borci je bil najprej vključen v »Krajevno organizacijo prostovoljcev za severno slovensko mejo 1918-1919 Novo mesto«. V letu 1968, ko so preživeli krški veterani slavili 50-letnico te prve slovenske vojske pri spomeniku v Leskovcu, pa so pod Repovim predsedovanjem ustanovili pripravljalni odbor za samostojno »Zvezo prostovoljcev za severno slovensko mejo 1818-1919 v Krškem«. S 26 člani je bila ustanovna skupščina 25. septembra 1970 v stavbi Občine Krško. Na tajnih volitvah so Joška Repa iz Leskovca izvolili za predsednika, Antona Milerja z Mrtvic za podpredsednika, za tajnika Jožeta Hočevarja iz Krškega, za blagajnika pa Ivana Mohorčiča iz Ivandola. Krška Zveza je leta 1972 izdala brošuro »Boj za severno mejo v letih 1918-1919«, vendar njenega izida Joško Rep ni več dočakal. Poslovil se je 8. decembra 1970.  

Leskovec pri Krškem se je skozi čas poklonil spominu padlim v 1. vojni na razne načine, od leta 2015 na Maistrov dan v organizaciji Krajevne skupnosti oziroma zdajšnje Mestne četrti Leskovec pri Krškem in Župnije Leskovec. Letošnji je potekal 21. novembra v Domu krajanov Leskovec, poseben spomin pa je bil poimenovan »Joško Rep, Maistrov borec«.  Prireditev, ki jo je z »Zdravljico«, slovensko himno, in simbolno pesmijo »Rož, Podjuna, Zila«  uvedel Mešani pevski zbor župnije Leskovec pri Krškem pod taktirko Kristine Lovšin Salmič, je s posebej slovesno besedo vodila Petra Rep Bunetič, Joškova vnukinja.  Slavnostna govornika Jože Olovec, predsednik Sveta Mestne četrti Leskovec pri Krškem, in Janez Jože Olovec, podžupan Mestne občine Krško, sta spomnila na Maistrovo hrabro dejanje, njegovo domoljubje in globoko človečnost pa tudi na vrednote Slovencev in krhkost miru. Ravno mir in lastna država pa nudita trden temelj za široko paleto bivanja in udejstvovanja, za kar je podžupan Leskovčanom tudi čestital.

Osvetlitev življenjske poti Joška Repa, njegovega prispevka slovenski družbi, občini Krško in kraju Leskovec je dopolnil dramski prizor »Pri Repovih ob izgonu v taborišče 1941«, ki ga je napisala in režirala Mirjana Marinčič ter zaigrali člani dramske sekcije Kulturnega društva Leskovec: Gregor Lekše kot Joško Rep, Karmen Sikošek - Angelca Rep,Filip Černelč – okrajni oblastnik in Bojan Kolman – vaški ovaduh. Janez Bizjak je prebral še Maistrovo pesem. Prireditev je spremljala tudi razstava fotografij iz zbirke Angelce Rep, Joškove hčerke. Še vedno vitalna gospa Angelca, ki je bila ob bratih Jožetu in Francu rojena v nemškem taborišču na Badenskem, je ponosna tudi na mater Angelo, roj. Pacek in njeno, prav tako zavedno slovensko družino iz Velikega Podloga, katere brat je bil mornariški strojnik in slovenski partizan Franc Pacek, oče Janez pa med drugim tudi aktivni član šolskega sveta podloške osnovne šole. Zakoncema Rep se je leta 1952 rodil še sin Peter, njegov vnuk Tristan se je sodelujočim zahvalil s podelitvijo cvetja.

Za organizacijo prireditve so za Mestno četrt Leskovec pri Krškem poskrbeli Jože Olovec, Slavko Pirc in Ljudmila Šribar.
 
Ljudmila Šribar, fotografije: Slavko Pirc, arhiv družine Rep