Mednarodni dan maternega jezika in posavski jezikoslovci

Leta 1999 je mednarodna organizacija UNESCO (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 zahtevali enakopravnost za svoj jezik. UNESCO je s tem želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih območij na svetu. Tema letošnjega spominskega dneva je »Jeziki brez meja« in z njim naj bi spodbujali tudi k ohranjanju avtohtone dediščine. Seveda ob tem pomislimo tudi na slovenščino.

POSAVJE - ZIBELKA RAZVOJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA?

Ali lahko rečemo, da so delni zametki razvoja slovenskega knjižnega jezika v Posavju? Bomo zelo samovšečni, če pritrdimo? V letošnjem letu obeležujemo 500-letnico rojstva Adama Bohoriča (rojenega v bližini Brestanice), avtorja prve slovenske slovnice, ki je kljub zapisu v latinščini, pokazala na jezikovne značilnosti slovenskega jezika sredi 16. stoletja. Ne smemo pozabiti na Jurija Dalmatina, ki je odraščal v Krškem, v slovstveno zgodovino pa se je zapisal kot prevajalec celotne Biblije v slovenski jezik. Še eno veliko ime prihaja iz Posavja – jezikoslovec Maks Pleteršnik, rojen leta 1840 v Pišecah. Le kdo še ni slišal za njegov slovensko-nemški slovar? Posavje ima še največjega jezikoslovca 20. stoletja, dr. Jožeta Toporišiča, rojenega na Mostecu pri Dobovi. Njegova znanstvena slovnica je osnova za nadaljnji razvoj slovenskega knjižnega jezika, za katerega se (pre)pogosto zdi, da do njega gojimo malomaren odnos – tako v govorni kot pisni izreki.

Morda se premalokrat zavedamo, da jezik niso samo pravila, ampak da je del naše dediščine in potrebuje spoštljiv odnos – tako v govorni kot pisni komunikaciji ali kot pravi slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar, pesnik ter predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič: » O položaju slovenščine, kakršnega ima danes, so naši predniki sanjali stoletja.«

S. R.