Časopis za pokrajino Posavje
12.05.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mokriške vrane »srakamo« že eno leto!

Objavljeno: Sobota, 09.01.2021    Rubrika: KULTURA Sporočilo
Tradicionalni_1_piknik_Mokriskih_vran_038
Naj vam povemo zgodbo našega društva. 16. januarja 2020 se je začelo s tremi članicami in edini cilj je bil izdati Pustne mokriške novice. Danes, leto dni kasneje, ko spet z veseljem delamo novice, pri 43 članih in enajstih projektih (manjših in večjih), se zdi to smešno. Februarja lani smo izdali Pustne mokriške novice, nas prvi ponos, naš prvi uspeh. Slišati je bilo smeh, tu in tam celo do solz. Konec februarja nas je bilo že sedemnajst. Zdelo se je, da nas ne more ustaviti prav nič.

Po točno dveh mesecih od ustanovitve društva, 16. marca, je bila odrejena karantena po celi državi. Zaprtje. Kot komaj novoustanovljeno društvo smo bili odsekani od povezovanja, vzpostavljanja ekipe in ekipnega dela, odrezani od družbe in druženja, na čemer temelji vsako društvo. Ustavljeni, tako kot vsi drugi, tako kot ves svet. Začeli smo s spletnim umetniškim natečajem Sami, a skupaj. Čeprav so bili odzivi lepi, sej to zdela borna tolažba, suhoparen nadomestek za vse, kar smo želeli početi.
Tradicionalni_1_piknik_Mokriskih_vran_065_resized_20210108_013828706

In potem: maske! Predlog, takrat še nevčlanjenega Aleša Burje, je padel na plodna tla. Pod okriljem KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina smo se lotili organizacije in pobudi krajevnih skupnosti se je pridružilo še šest lokalnih društev. Teden dni razrezovanja blaga, šivanja, pakiranja, raznašanja je vseboval delo in voljo približno sedemdesetih ljudi. Sami, a skupaj!

Končno, 4. maj, odprtje. Poletje je bilo gosto prepleteno z različnimi dogodki, čeprav se na prvi pogled ni zdelo tako. Obžalovali smo, da smo morali opustiti kino in gledališče na odprtem, vendar smo brez težav (saj smo bili vendar končno, vsaj malo svobodni!) omislili drugačne projekte. Prvi je bil spoznavni piknik članov, posvetili smo se snemanju kratkega predstavitvenega filmčka Mokriške urice, izdali smo Mokriške novice (resne!), izvedli pogostitev krajanov po maši na Veliki dolini. Vstopili smo v Zvezo kulturnih društev, se udeležili seje svetov in društev. 7. julija smo s ponosom ustanovili tudi dramsko-gledališko sekcijo Špil Teater, ki je takoj septembra začela z vajami za komedijo Brat od svoje sestre.

Oktober, spet prepoved zbiranja. Odpovedati smo se morali skupinskemu našemljenemu »pohajanju« po vaseh in zganjanju norčij. Treba je bilo hitro reagirati. Na neko čarobno noč čarovnic je nekaj letečih vran razneslo 530 paketkov presenečenja pred skoraj vsako hišo v mokriški okolici. V paketkih je bilo zavitih čez 2000 bombonov. Že isti večer ter naslednje dni so nas osrečevali pozitivni odzivi krajanov na spletu.

Špil teater zdaj vadi preko Zooma. Trinajst ljudi ima neverjetno voljo, da se preko Zooma zbira dvakrat na teden po dve uri ter bere, analizira in se posveča dramskemu besedilu, navkljub hreščanju, zvočnim zamikom in nenehnim prekinitvam internetne povezave. Vsak izmed njih hrepeni po trenutku, ko bo stopil na oder.

3. december, Ta veseli dan kulture, je bil za nas grenko-sladek dan. V internem krogu s spoštovanjem ukrepov smo podelili sedem priznanj, štiri nagrajenke natečajev ter bronasto vrano, ki jo je prejel Nejc Bošnjak, srebrno vrano je prejela Vanja Gajski in zlato vrano, ki je odletela v roke Kaji Črpič. Misel na prireditev, ki smo jo hoteli izpeljati na ta dan, je dajala grenak priokus, ki so ga polepšali nagrajenci s svojim veseljem. A do konca decembra je bilo še precej časa in nekako se je zdelo smotrno, da ušpičimo še kaj. In tako je letos vranji Božiček domačinom mokriške okolice dostavil kar 700 voščilnic z ročno napisanimi voščili ter Božičkovo kapo.

Doma smo v čudoviti okolici, ki obdaja Mokrice. Živimo in dihamo z ljudmi, ki smo naseljeni tu. Z »gorjani« in »polčki«, pa našimi posvojenimi »došleki«. V cerkvenih zapisih je bojda eden od župnikov zapisal, da »so tukajšnji ljudje trmasti, uporni, iznajdljivi, skratka nemogoči. Kajti le takšno, žilavo ljudstvo je zmoglo preživeti vse, kar jim je na tem, sicer prijetnem kotičku naše domovine, prinašala negotova prihodnost.« Mokriška okolica, dve krajevni skupnosti, ki tu, vsaj v vzdušju in vsakdanjem življenju, sobivata skoraj kot eno, je v preteklosti veliko pretrpela in bila za marsikaj prikrajšana. V našem društvu čutimo dolžnost in odgovornost, da se posvečamo ljudem, ki bivajo tukaj, zgodovini, ki se je tu odvijala, kulturi, ki se je razvila. To ljudstvo nas spodbuja, navija za nas, nam daje voljo ter moč, da delujemo s polno paro v celo v takšnih okoliščinah, kot so bile lanske; ljudstvo brez katerega vse to, vsi ti projekti, vse zapisano ne bi imelo smisla.

Vsega tega pa nikakor ne bi mogli ne izvesti ne zapisati, če ne bi bilo tukaj pripravljenih in zavzetih 43 članov ter štirih zavzetih podpornikov, ki s svojo voljo, časom in idejami omogočajo projekte. Prav vsak izmed njih je dragocen in neprecenljiv član, brez katerega bi bilo društvo bistveno drugače. V letu 2021 nas čaka kar nekaj projektov. Upajmo, da nas letos čaka vse, kar smo lani izpustili, in odločeni smo, da bomo še bolj uživali.

Vir in foto: Kulturno umetniško društvo Mokriške vrane

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam