MoPZ Kapele za 105 let delovanja dvakrat napolnil Viteško dvorano

Na zadnjo oktobrsko soboto je Moški pevski zbor Kapele kar dvakrat napolnil Viteško dvorano gradu Brežice in tako obeležil častitljivih 105 let delovanja.

Občinstvo je prisluhnilo prepletu glasbenih zgodb, od ljudskih pesmi, ki živijo v srcu vsakega Slovenca, pa do novejših skladb, ki dokazujejo, da se zna tradicija vedno znova obnavljati. Nekaj pesmi z bolj poduhovljeno tematiko so posvetili tudi nedavno preminulemu župniku Vladu Leskovarju, ki je skoraj 20 let župnikoval tudi v Kapelah.

Kot goste so ’KaPevci’, kot se radi poimenujejo, povabili dolgoletne pevske prijatelje iz Mešanega pevskega zbora Viva Brežice, ki so se predstavili pod taktirko zborovodje Krištofa Strnada. Gre za eno najprepoznavnejših pevskih zasedb v Posavju s številnimi nastopi doma in v tujini ter številnimi nagradami, med drugim tudi z Zlato plaketo z državnega tekmovanja Naša pesem. Koncerta so soustvarjali tudi sopranistki Mihaela Komočar Gorše in Urška Simonič, Marjan Andrejaš (bariton, orglice), Martin Urek na kitari, Antonio Vogrinc za klavirjem (zadnji trije so tudi člani zbora) in Val Vučajnk s harmoniko. Povezovalec obeh koncertov je bil Tadej Cizelj.

Iz zgodovine zbora

Leto 1920 v Kapelah predstavlja pomemben kulturni mejnik. V povojnem obdobju, ko so ljudje iskali načine, kako znova obuditi skupnostni duh in kulturno življenje, mlademu študentu teologije Antonu Radanoviču ni bilo težko ustanoviti moškega pevskega zbora. Može in fante je za skupinsko petje navduševal kar sam, s hojo od hiše do hiše, od vasi do vasi. Pozneje je mladi zborovodja v kraju ustanovil še mešani ter mladinski in dekliški pevski zbor, ki pa se niso obdržali. Prvotno zasedbo je sestavljalo 17 članov iz Kapel, Slogonskega, Vrhja in Jereslavca. Že po enem letu vaj so prvič nastopili pred domačo publiko v kapelski osnovni šoli. Zbor ni bil cerkveni, temveč prosvetni, kar je bil tedaj pomemben poudarek – od vsega začetka so peli v duhu širše narodne in kulturne zavesti. Ubrani moški glasovi takrat niso le peli, ampak so tudi povezovali ljudi, gradili skupnost in ohranjali kulturno tradicijo.

A ustanovitelj Anton Radanovič ni dolgo ustvarjal zgodovine zbora, ki ga je ustanovil. Že kmalu po dokončanem študiju je bil namreč po službeni dolžnosti premeščen v Trbovlje. Po turbulentnem obdobju menjavanja zborovodij je vajeti v roke leta 1933 prevzel učitelj Anton Pohar. Pod njegovim vodstvom so sledili prvi uspehi kapelskih pevcev na območnih tekmovanjih. Delovanje zbora sta sicer močno omejila izbruh 2. svetovne vojne in izgnanstvo lokalnega prebivalstva v Šlezijo. Po nekem srečnem naključju se je več članov zbora znašlo v istem taborišču, kjer so ob prepevanju domoljubnih napevov nadaljevali pevsko tradicijo. Izročilo pravi, da so s prepevanjem pesmi Od Urala do Triglava nekoč tako ganili poveljnika taborišča, da jih je slednji nagradil z zabojem piva. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da besedila domoljubne pesmi ni razumel, sicer bi jih verjetno ’nagradil’ s čim drugim.

V 105-letni zgodovini je zbor vodilo 12 zborovodij. Rekorder po dolžini vodenja je bil Ivan Pinterič, ki je zbor vodil kar 37 let, sledil pa mu je Miha Haler z 21 leti vodenja zbora. V tem času so se vrstili številni nastopi v lokalnem okolju, uspehi na tekmovanjih pa so razširili prepoznavnost in utrdili položaj med posavskimi zbori. Spletla so se tudi številna poznanstva, ki so prinesla številna glasbena sodelovanja, tudi z zvenečimi imeni, kot je legendarna zasedba Slovenskega okteta, in nastop ob 10. obletnici samostojnosti Slovenije pri društvu izseljencev v Berlinu.

Pod taktirko Katje Bogovič do največjih uspehov

Ambicije in cilji so s prihodi mladih in šolanih pevcev v kapelski zbor ves čas rasli. Pod strokovnim vodstvom prve ženske zborovodkinje zbora Mihaele Komočar Gorše se je začel prepevati spevnejši repertoar, vrstiti so se začeli uspehi na regijskih tekmovanjih JSKD. Bronasta in srebrna priznanja ter večkratni zaporedni prejem prehodnega pokala za najzanimivejšo pevsko zasedbo po izboru občinstva so kazali na dobro in kvalitetno delo ter tudi priljubljenost med poslušalci. 18-članski zbor trenutno že peto leto vodi Katja Bogovič, pod njenim vodstvom pa je zbor dosegel nekaj največjih uspehov. Pred dvema letoma so na regijskem tekmovanju prejeli prvo zlato priznanje, v lanskem letu pa se prvič predstavili tudi v tujini, in sicer na tekmovanju Slovakia Cantat v Bratislavi, od koder so domov prinesli srebrno priznanje v kategoriji moških zborov, kar predstavlja enega večjih uspehov v zgodovini zasedbe.

Petkovi večeri so v Kapelah, kraju z dolgoletno glasbeno in kulturno tradicijo, vedno živahni. V pričakovanju rednih vaj, ki jih po potrebi izvajajo tudi kakšen drug dan v tednu, se počasi zbirajo pevci MoPZ Kapele. Zaenkrat še v župnišču, kmalu upajo, da že v namenski sobi v prostorih stare šole na ’Kapelskem placu’, ki so trenutno še v fazi prenove. Z novim prostorom bo rešena prostorska stiska ob nenehnem povečevanju članstva, obenem pa omogočeno lažje in kvalitetnejše delo, tudi sproščeno druženje po koncu vaj. Trenutna zborovska zasedba je izredno raznovrstna v številnih pogledih. Zgolj hiter pogled po pevskih vrstah razkrije, da jih sestavljajo pevci vseh generacij. Ubrani glasovi prihajajo tako iz grl srednješolcev in študentov kot upokojencev. Že dolga leta pa v zboru ne prepevajo le fantje iz okoliških vasi. Glas o kakovosti in dobrem vzdušju se je namreč razširil konkretno preko meja kapelske krajevne skupnosti, tako da lahko med njimi najdemo odlične pevce iz bližnje in tudi oddaljenejše okolice.

Po vajah ali nastopu vedno zapojejo še za užitek

Kapelski pevci ostajajo aktivni vse leto, z rednimi vajami, nastopi na številnih prireditvah in dvema samostojnima koncertoma, ki sta vsakič tematsko obarvana. Redno se udeležujejo pevskih revij ter ohranjajo širok in raznolik repertoar, od klasičnih zborovskih skladb do ljudskih in sodobnejših priredb. Kot sekcija KD Kapele so močno vpeti v domače kulturno dogajanje, kjer tudi najraje nastopajo. V zasedbi sicer kljub številnim vajam in obveznostim nikoli ne zmanjka sproščenosti in zvrhane mere humorja. Zunanji opazovalec lahko kaj hitro opazi, da je pravo bistvo Kapelcev v druženju, smehu in uživanju v glasbi. Redko se zgodi, da se pevci po vajah ali nastopu takoj odpravijo domov, saj se vedno najde čas za vsaj še eno pesem, za užitek. Prijateljstvo, veselje do druženja ter iskrena ljubezen do glasbe in petja je tisto, kar Kapelce povezuje že več kot stoletje. Zavedajo se pomena ohranjanja tradicije, zato v svoje vrste z veseljem sprejemajo nove pevce, ki pomagajo ohranjati glasbo živo tudi za prihodnje rodove.

Zahvala vsem podpornikom zbora

Predsednik zbora Nino Bogovič je v nagovoru izrekel zahvalo posameznikom in ustanovam, ki so omogočili izvedbo jubilejnih koncertov in MoPZ Kapele stojijo ob strani, in sicer Posavskemu muzeju Brežice, Občini Brežice, JSKD OI Brežice, KS Kapele, sponzorjem in donatorjem ter ne nazadnje zvestim poslušalcem, ki pevce navdihujejo, jim dajejo energijo, dokazujejo, da delajo dobro, ter uživajo v njihovem petju. Med zahvalo sopevcem je izpostavil tudi tiste, ki so se zboru pridružili pred kratkim: Erika Vidmarja, Martina Ureka in Filipa Zlobka (Andraža Hočevarja pa zaradi bolezni ni bilo). Marko Blaževič je izpostavil tudi ljudske pevce Kapelski pubje, med katerimi je večina članov MoPZ Kapele. Jubilantom so ob tej priložnosti čestitali tudi predstavniki nekaterih drugih pevskih zasedb, s katerimi so prav tako že sodelovali.

Na drugem, večernem koncertu so nekateri pevci za svoje večletno pevsko udejstvovanje prejeli tudi Gallusove značke.

Kapelski pevci se bodo v novembru ponovno udeležili regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb, ki bo 22. 11. prav tako potekalo v Viteški dvorani, decembra pa lahko že tradicionalno prisluhnete njihovim prazničnim napevom ob polnočnici v farni cerkvi v Kapelah.

R. R., Matevž Maček, foto: R. R., Jaka Ceglar

#povezujemoposavje