Na Gimnaziji Brežice odprli dijaško razstavo KROŽKARt

Minuli ponedeljek opoldne so v galeriji GIGA na Gimnaziji Brežice odprli dijaško razstavo z naslovom KROŽKARt, na kateri se s svojimi deli predstavlja osem gimnazijcev, ki sodelujejo pri likovnem ustvarjalnem krožku.

Kot je na odprtju po uvodnem pozdravu ravnatelja Uroša Škofa, ki je spomnil na to, kako je prvi prostor za učiteljskim vhodom pred 13 leti postal galerijski, dejal mentor prof. Alojz Konec, ki na gimnaziji poučuje likovno umetnost, se vsakih nekaj let primeri, da je naboj likovnega ustvarjalnega krožka močnejši. Prijav za to prosto izbirno vsebino obveznih izbirnih vsebin na šoli je vsako šolsko leto veliko ali vsaj precejšnje – letos kar 22. Po Končevih besedah po začetku delovanja potem število udeležencev pade, saj novi gimnazijci šele izkristalizirajo svoja srednješolska zanimanja in jih uskladijo z zahtevnostjo samega pouka. Potem se udeležba postopoma stabilizira na relativno manjšo skupinico. »Po navadi ostanejo trije ali štirje, letos pa je ponovno tisto uspešnejše leto, ko je stalna udeležba številčnejša,« je izpostavil.
 
Tako se na tej, že 34. razstavi v GIGA gimnazijski galeriji od leta 2013 predstavlja kar osmerica zelo uspešnih krožkarjev, katerih dela so razstavljena po abecednem vrstnem redu: Olja Bizjak, Ljubo Koler, Brina Mrković, Nina Poček, Hana Podbrežnik, Luka Rihter, Anja Živic in Gabrijel Žnideršič. Kot je povedal mentor, je vsak od njih poseben v svojem zanimanju, usmeritvi in avtorstvu. »Gre za osmerico, ki v likovni ustvarjalnosti išče in se vidi kot v paralelni dejavnosti, čeprav bo morda njihova vpetost kasneje prerasla v poklicno dejavnost in ne bo živela samo kot ljubiteljska,« je ob tem še izjavil in omenil, da so prvič pri predstavitvi razstave navedli tudi kratke opise posameznih avtorjev.
 
Olja Bizjak se ukvarja s po modelu upodobljeno sporočilnostjo ter kot izrazita portretistka na narisanih in akvareliranih obrazih obravnava ter odstira psihološka stanja in vidike. »Njena slika je čustvena, razpoloženjska,« je pokomentiral Konec. Ljubo Koler, ki »riše barve«, barvno izrisuje svoje predstavne in domišljene prizore brez konkretnega modela, kjer se osredotoča na pripoved svoje upodobitve in na načine, kako to likovno kanalizirati. Brina Mrković, ki jo »vleče barva«, je aktivna predvsem slikarsko, saj se v tehniki tempere in gvaš akvarela ukvarja v glavnem z barvami v svetu rastlin in živali, katerih oblike in karakterje lovi. Konec je zanjo dejal, da je »suverena mlada slikarka«. Nina Poček je senzibilna risarka, ki spontano in ilustrativno sledi naravi iz svoje najbližje, bližnje in oddaljene okolice s poudarkom na čustveni risbi po foto predlogah. »Tiha mladenka, ki riše živali,« je dodal Konec.

Hana Podbrežnik je navdušenka arhitekturne risbe, ki je spontana risarka enožariščne in linearne perspektive stavb in interierov, kjer žari z ustvarjalnostjo in preciznostjo. »Malo dijakov je, ki imajo že tako dobro prostorsko predstavo, kot jo ima Hana,« je pojasnil Konec. Luka Rihter zbrano raziskuje likovnost skozi tonsko risbo ter se vestno poglablja v metode iluzije perspektivičnega in osvetljenega prostora objektov in figur v gibanju brez opazovanja predloge. »On ne dela po predlogah, ampak iz glave, je pravi raziskovalec,« ga je opisal Konec. Anja Živic je prišla kot odlična in izvežbana portretistka, risarka baročnega tipa razgibanih in kontrastno osvetljenih ter modeliranih figur po fotografskih predlogah. »Če bo nadaljevala svoje upodabljanje, lahko daleč pride,« meni Konec. Gabrijel Žnideršič iskreno goji biološko fantastiko, in sicer zelo intenzivno s črtno risbo, sicer pa tudi na druge načine vse do 3D-printov in animacije. Konec ga je označil za »bio-futurologa, se pravi ljubitelja biologije na znanstveno-fantastični način«.

Zadnja gimnazijska razstava v tem šolskem letu bo na ogled vse do konca letošnjega septembra v času pouka na gimnaziji.

R. R.

#povezujemoposavje