Na gradu Rajhenburg bo razstavljala Simona Šuc

Nocoj, 27. marca, bo na gradu Rajhenburg potekalo odprtje razstave Pokrajina razdalje akademske slikarke Simone Šuc. Na tokratni razstavi se bo predstavila z deli, katerih skupni imenovalec je risba.

Simona Šuc  je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gustavu Gnamušu in Jožefu Muhoviču. Organizirala je likovna srečanja na Gaju nad Mariborom, soustanovila društvo TU, bila članica komisije za Glazerjeve nagrade in listine in je članica strokovne komisije za vizualno umetnost na Mestni občini Maribor ter zaposlena v Umetnostni galeriji Maribor. Soustvarja preplete slike, risbe, besede in prostora.

Kustosinja razstave mag. Andreja Rakovec je v razstavnem katalogu med drugim zapisala: »Slikarka Simona Šuc se z razstavo Pokrajina razdalje prvič predstavlja na gradu Rajhenburg. Aktualna razstava prinaša dela, na katerih je izpostavljena risba. Risba naseljuje njena platna, sega pa tudi v prostor v njenih prostorskih postavitvah in razgibanih stenskih kompozicijah. Slikarka se osredotoča na pokrajino, ki jo oblikuje z linijami, ki sproščeno potujejo po slikarski površini, vijugajo, nihajo, se sklepajo v krožne oblike, lomijo v kristalinične oblike, so trdno sklenjene ali prekinjene, so čvrste ali pa drhtijo v pojemajočem barvnem nanosu, ko pod seboj razkrijejo teksturo slikovne površine in lastnosti umetničine poteze z risalom. S pojmom razdalje odpira vprašanje komunikacije z gledalcem, tj. zunanje, fizične razdalje med gledalcem in umetniškim delom. Pri monumentalnih stenskih kompozicijah je mišljena kot velika distanca, ki jo gledalec potrebuje, da s pogledom zaobjame celo likovno delo, pri manjših formatih pa se celo tako zmanjša, da se gledalec umetnin lahko tudi dotika. Slikarka mu na ta način omogoči fizični vstop v umetnino, kar mu ne prinese le ugodja ob gledanju, ampak ga spremeni v dejavnega akterja, ko odgrinja vrhnjo plast papirja, da uzre risbo pod njo. Slikarka izbira barve, kakršne srečamo v naravi, pri komponiranju pa s kontrasti, tako v barvnih tonih kot v njihovi intenziteti, ustvarja optično iluzijo približevanja oz. oddaljevanja posameznih detajlov, s čimer opozori na vprašanje razdalje.  
Zdi se, da nas slikarka z organskimi in amorfnimi motivi popelje v svet pod površjem, kjer zremo v mikrostrukture, v svet naravnih elementov, skozi katerega veje vitalistična energija. V njem razbiramo razigranost, nenadzorovanost, kipenje življenja, pa tudi umirjenost in krhkost. Po drugi strani umetnica z zaobrnjenimi velikostnimi razmerji, ko poveča detajle, ki spomnijo na majhne naravne organizme, gledalcu omogoči, da občuduje ta mali svet, povečan in preobražen v pisano pokrajino življenja, in ga spomni, da je del nje tudi on sam. Razgibana postavitev in nekonvencionalni pristop k prezentaciji slikarskih del, ki se osvobajajo podokvirov pravokotnega formata in v vegetabilnih ter zoomorfnih izrezih poseljujejo stene razstavnega prostora, še dodatno stopnjujeta vtis sproščenega razraščanja in igrivosti, ki ju lahko pripišemo življenjski sili. Zdi se, da nas umetnica spusti povsem blizu, in ko opazujemo oblike rasti, vstopamo v pokrajino, ki vzbuja čudenje. Svet, ki nam je blizu, a za katerega se hkrati zdi, da je zelo oddaljen od nas.

Na pokrajino posredno ali neposredno opozarjajo tudi posamezni naravni elementi, vključeni v kompozicije ali sestave likovnih materialov, npr. lavirana risba z grafitnim svinčnikom opozarja na vodo, kamni na zemljo, tanek, ročno izdelan papir, ki, obešen na vrvice, lahkotno lebdi v zraku, kaže na zrak. Naslikana pokrajina se tako poveže s predmeti in slikarskimi materiali, kar prispeva k poenotenju, celovitosti razstave.

Na aktualni razstavi Simone Šuc je ključno vprašanje razdalje: v njenih interpretacijah odkrivamo, da je nekaj, kar nam je fizično blizu, v resnici lahko zelo oddaljeno naši percepciji in mislim, spet drugič pa spoznavamo, da v oddaljenih stvareh prepoznavamo tisto, kar nam je blizu in kar zaznavamo kot pokrajino, sestavni del katere smo tudi sami. Pokrajina, najsibo interpretirana kot mikrosvet ali kot makrostruktura, se na delih Simone Šuc izkaže za dinamičen pojem, ki nas s svojo spremenljivostjo vabi k odkrivanju in spoznavanju meja naše lastne percepcije. Vstop na razstavo je zato vstop na dinamično pot v pokrajino razdalje.«
 
Razstavo, ki jo bo odprl podžupan Mestne občine Krško Janez Olovec,  bo spremljal ob-razstavni in izobraževalni program. Razstava bo na ogled do 28. februarja 2027.     

Vir: KD Krško