Na ogled štirje ikonični slikarji, ki so ustvarjali onkraj akademije

V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki so minuli petek zvečer odprli nov velik razstavni projekt – razstavo »Onkraj akademije: Bosilj, Sekulić, Skurjeni, Tisnikar«.

Razstava Onkraj akademije predstavlja obsežen vpogled v delovanje štirih ikoničnih slikarjev druge polovice 20. stoletja: srbskih slikarjev Ilije Bašičevića Bosilja in Save Sekulića, hrvaškega slikarja Matije Skurjenija in slovenskega slikarja Jožeta Tisnikarja. Njihovi umetniški opusi predstavljajo vrhunec umetniške produkcije umetnikov samoukov v širši regiji v povojnem času, ko je bila na mednarodni ravni umetnost neakademskih ustvarjalcev izjemno priljubljena med publiko in stroko. Kot je povedal sokustos razstave in moderator odprtja Miha Colner, je omenjene štiri umetnike s stališča njihovih umetniških praks in ustvarjalnih vzgibov zelo težko uvrstiti v katero koli umetnostnozgodovinsko kategorijo, gibanje ali slog. Vsak izmed njih je namreč razvil izjemno prepoznaven likovni jezik, ki je utemeljen na njegovih osebnih izkušnjah, fantazijskih vizijah ali sanjskih svetovih. Njihove prakse so izjemno raznovrstne, radikalno samosvoje, dvoumne in zaznamovane z elementi mističnega in magičnega, zato ne sodijo v nobeno izmed kategorij neakademskih umetnosti, kot so primitivna in naivna umetnost, art brut in umetnost samorastnikov.

Vrstniki avtorjev njihovih stalnih zbirk

Razstavo in štiri umetnike je podrobneje predstavil kustos razstave in direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović. Kot je povedal, so bili Ilija Bašičevića Bosilj, Sava Sekulić, Matija Skurjeni in Jože Tisnikar vrstniki avtorjev iz njihovih stalnih zbirk Franceta in Toneta Kralja, Božidarja Jakca in Bogdana Borčića, zaradi česar majo možnost »primerjati tendence in usmeritve vizualnega ustvarjanja med leti 1955 in 1978, ki jih razstava zajema«. 

Slikarstvo Ilije Bašičevića Bosilja (1895–1972) se naslanja na idejo prehoda v kozmično dimenzijo, saj v svojih fantazijskih upodobitvah združuje nenavadne kombinacije ljudi, živali, mitoloških bitij, zgodovinskih osebnosti. Slikar Sava Sekulić (1902–1989) v svojih delih upodablja hibridne figure brez konvencionalne anatomije, ki so v njegovem prvinskem likovnem jeziku raztegnjene, sploščene, pomnožene in razdrobljene. Umetnik Matija Skurjeni (1898–1990) je dosledno in obsesivno upodabljal prostor sanj in spomina, medtem ko so zanj značilni motivi vlakov, železnic, predorov in mostov, ki delujejo kot prehodi v drugo resničnost. Slike Jožeta Tisnikarja (1928–1998) se neposredno soočajo z minevanjem in smrtnostjo, saj prikazujejo stilizirane prizore iz bolnišnične secirnice v Slovenj Gradcu, kjer je bil umetnik zaposlen.

Bosilj, Sekulić, Skurjeni in Tisnikar morda nimajo neposrednih formalnih in vsebinskih skupnih potez, čeprav je v njihovih praksah moč zaznati očitne elemente magičnega in simbolnega. Mnogo bolj jih povezujejo družbene in zgodovinske okoliščine, v katerih so delovali. Vsi štirje umetniki so začeli ustvarjati ljubiteljsko, iz nekih globljih notranjih vzgibov, v svojih srednjih ali poznih letih življenja. Bosilj je bil posestnik in kmetovalec, Sekulić je bil pastir, drvar, čolnar, tovarniški delavec in zidar, Skurjeni je bil sprva pastir, slikopleskar in rudar, nato pa je večino svojega življenja delal kot železničar, Tisnikar pa je po krajšem delu v tovarni postal bolničar in pomočnik v secirnici. Vrhunce svojih umetniških poti so ti štirje umetniki doživeli šele po svoji upokojitvi. Razstava torej poleg predstavitve, ponovne umestitve in analize njihovih umetniških praks izpostavlja tudi temeljno vprašanje vzgibov, ki posameznike potegnejo v svet umetniškega ustvarjanja, četudi se le-to odvija onkraj akademskih in institucionalnih okvirov. Prakse teh štirih umetnikov tako odpirajo temeljna vprašanja o naravi sveta umetnosti.

»Onkraj akademije ne pomeni samo zunaj akademskega sistema, njegovih pravil in institucij, pomeni tudi iskanje izvora podobe drugje – v osebni izkušnji, spominu, sanjah, mitih, telesu, strahu, smrti,« je poudaril Milovanović.

Sodelovanje številnih ustanov in zbirk

Razstava je plod sodelovanja med Galerijo Božidar Jakac – Muzejem moderne in sodobne umetnosti iz Kostanjevice na Krki in Muzejem naivne in marginalne umetnosti iz Beograda in Jagodine (Srbija). Poleg tega dela na razstavi prihajajo iz več javnih in zasebnih zbirk: Sammlung Zander iz Kölna (Nemčija), Muzej Matije Skurjenija iz Zaprešića (Hrvaška), Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca, Kulturno društvo Jože Tisnikar iz Mislinje (Slovenija), Fondacija Ilija & Mangelos iz Novega Sada (Srbija) ter zasebni zbirki iz Slovenije in Hrvaške. Colner se je še posebej zahvalil Aleksandru Gatalici, svetovalcu za kulturno in javno diplomacijo Veleposlaništva Republike Srbije v Republiki Sloveniji, ki je odigral izjemno pomembno vlogo pri zasnovi in izvedbi razstave ter pri procesu medinstitucionalnega povezovanja in sodelovanja. Gatalica je tudi nagovoril občinstvo na odprtju in uradno odprl razstavo. Z dvema glasbenima točkama je dogodek obogatil vrhunski harmonikar Marko Hatlak.

Ob razstavi, ki bo na ogled do konca februarja 2027, je izšel tudi obsežen razstavni katalog s prispevki različnih piscev.

P. P.

#povezujemoposavje