Časopis za pokrajino Posavje
19.04.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Narečja ob rekah – naša jezikovna dediščina (2. del)

Objavljeno: Ponedeljek, 06.04.2026    Rubrika: KULTURA Redakcija
Mostec, brod + Toporisič (11)

Preko reke Save na Mostecu pri Dobovi še vedno vozi brod. Beseda brod, ki predstavlja vrsto splava za prehod čez reko, je slovanskega izvora in je še vedno del posavskega narečja.

V tokratnem članku se bomo posvetili narečnim besedam, ki jih najdemo v besedilu posavskega glasbenika, ter zanimivim domačim poimenovanjem dveh posavskih mest.

Nekatere narečne besede izginjajo iz našega vsakdanjega govora, druge živijo naprej tudi zaradi glasbenikov, ki jih vključujejo v svoja besedila. Eden izmed njih je brežiški kantavtor Robert Petan. Že v prvi kitici njegove skladbe Lepo je biti muzikant najdemo nekaj narečnih besed, značilnih za Posavje, predvsem pa za brežiški govor. Takole zapiše:

Muskontar si po duši, po srcu in popoldne.
Za pušter dela mušter, dokler ure niso ugodne.
Ne vadi, ampak špila. Muskontar se ne da,
muskontarji sam špilajo, nej vadi k’ter ne zna.


Narečne besede v besedilu so: muskontar (glasbenik, predvsem tisti, ki igra na veselici in zabava ljudi), pušter (vzglavnik), mušter (vzorec), špila (igra), nej (naj), k’ter (kdor).

BREŽICE ALI BRESCE?

Še ena narečna zanimivost. Ali veste, kako domačini imenujejo Brežice? Odgovor je: »Bresce«. Potrditev za to najdemo tudi v komentarju pod Petanovo skladbo Brežice, ki jo najdemo na YouTubu. »Uuu, rojen v Brescah, živel v mesti, tam, ki je bla dobra stara trgovina Borovo, Bresce so majka,« je čustven zapis enega izmed poslušalcev.

Zakaj je ta citat zanimiv? V njem najdemo tudi lep primer zamenjave končnice -u v mestniku ednine s končnico -i v samostalniku mesto (v mesti). Še razlaga: v slovenskem knjižnem jeziku imajo samostalniki moškega in srednjega spola v dajalniku in mestniku ednine praviloma končnico -u (mestu, mleku, predpasniku ...), a v posavskem narečju se ta končnica pogosto spremeni v -i (mesti, mleki, predpasniki ...).

SEVNICA ALI SIUNCA?

Domačinke in domačini, ki živijo v Sevnici, pogosto rečejo: »Grem domov u Siunco

Pri tem se zgodi več glasovnih sprememb, in sicer: predlog v se pred začetnim soglasnikom v besedi Siunca izgovori kot u; dolgi naglašeni samoglasnik e se spremeni v i; soglasniški sklop vn preide v un; samoglasnik i se v izglasju izgubi. In tako Sevnica v narečju zveni Siunca.

NAGRADNO VPRAŠANJE

Kateri jezikoslovec se je rodil na Mostecu pri Dobovi? Kako je povezan s slovenskimi narečnimi skupinami?

Odgovor s podatki naslovnika (ime in priimek ter kraj bivanja) pošljite na elektronski naslov: smilja.radi@posavje.info ali po pošti: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško.

S. R.

Članek je  objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 2. aprila 2026.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam