V četrtek, 6. marca, je v Valvasorjevi knjižnici potekal očarljiv pesniški večer, v katerem so odmevale misli Dragomile Šeško. Šeškovo, ki je do sedaj izdala štiri samostojne pesniške zbirke, so ljubitelji poezije do leta 2010 poznali pod ustvarjalnim imenom Dragica Dani. Tokratni večer je potekal v poltemi, ki so jo s prefinjenim gibom, majhnimi lučmi in sledeč recitacijam Tomaža Tomšeta, Špele Ravnikar in Draga Pirmana, osvetljevale plesalke Ka'bavidas pelera.
Kot je v pogovoru s Tomšetom zaupala Dragomila, smo ljudje ves čas v učilnici življenja in vse je pravzaprav odvisno od nas samih in odločitev, ki jih sprejmemo: „Menim, da je pot k svetlobi v sebi najboljša izbira – čisto vsak ima nekaj, kar ga radosti in za tem bi bilo treba hoditi. Želela sem, da bi s pesmimi v to učilnico življenja vnašala nekaj svoje svetlobe.“ Zanimiv večer, kjer so obiskovalci uporabljali še več čutil, kot običajno na literarnih večerih, je direktorica Valvasorjeve knjižnice Urška Lobnikar Paunović povezala tudi s simpatično razstavo ob 8. marcu v avli knjižnice, namenjeno izboru posavskih literarnih ustvarjalk. Optimističen ton večera je gotovo spremljal obiskovalce še dolgo v noč.
M.M.