Nekoč je bilo v naših krajih

S tem motom so senovške vezilje sekcije VEZ pri DU Senovo 7. junija pripravile tridnevno, že tretjo razstavo ročnih del, ki so jih ustvarile v času od druge do tretje razstave. Čas zares hitro mineva. Naše članice so v zadnjem letu z izvirnostjo, potrpežljivostjo, voljo in ustvarjalnostjo dosegle, da so nastale te lepe, prave male umetnine – beli richeliu in barvne vezenine. Vse to je nastajalo pod strokovnim vodstvom gospe Tončke Zelič.

Iz razstavljenih del diha izročilo naših prababic in babic, zato se je tudi otvoritveni kulturni program tega poletnega večera naravnal na ljudsko vižo. Razstava je bila hkrati kulturni dogodek in plemeniti dokaz, da ustvarjalnost med nami še živi. Kljub mnogim obveznostim naše članice najdejo čas za tisto, kar jih veseli, pomirja dušo, bogati njihovo življenje, lepša dom in druži. Spretni prsti, čeprav nekateri že v letih, so ustvarili izdelke, ki so zdaj tu, na tretji razstavi.

Naši predniki so obdelovali zemljo z ljubeznijo, a večinoma s preprostim orodjem, ki se je ohranilo še po skednjih in kozolcih vse do današnjih dni. Tudi posodje in okrasje iz kmečkih hiš. Naše članice so pobrskale po podstrešjih, starih kovčkih, skrinjah in marsikateri predmet iztrgale iz pozabe. Kmečka hiša je bila prava mala zakladnica. S to razstavo so članice sekcije VEZ pripomogle k ohranitvi kulturne dediščine. Nekaj teh predmetov so obnovile in postavile na ogled. Pa ne razstavljajo samo doma, lani so se namreč predstavile na drugi mednarodni razstavi vezenin v Velenju, ki je bila sestavni del prireditev Evropske prestolnice kulture Maribor. Njihovi izdelki so bili zelo opaženi in so zanje prejele lepo priznanje. Letos so se udeležile tudi prve regijske razstave ročnih del iz društev upokojencev Posavje, ki je na gradu Rajhenburg  na ogled do konca septembra.

Iz roda v rod,iz srca v vbod,ohranja se slovenska vezenina.To bogastvo je, ki naj ne mine brez spomina.

Zato si vzemimo čas za prijatelje, da nam čas ne bo vzel prijateljev, je bila misel ob zaključku kulturnega programa, gospe Irene Gmajnar, ki je obiskovalce povabila k ogledu te prelepe in enkratne razstave, ki so jo prišle gledat številne obiskovalke iz nekaterih krajev Slovenije.

Tekst in foto: Marija Krušič