Ob Svetovnem dnevu knjige in Noči knjige, ki je letos prvič potekala tudi v Sloveniji, smo v Knjižnici Sevnica v sredo, 23. aprila, pripravili zanimiv in »drugačen« večer. Zelo lepo pripravljena scena je večer naredila drugačen, prostor pa domač, intimen, v katerem smo se krasno počutili vsi, nastopajoči in obiskovalci.
Vezni tekst večera je brala bibliotekarka Tanja Mikolič, scenarij pa je sestavila Smilja Radi, ki je tudi odlično koordinirala potek večera. Literarni ustvarjalci, ki so se enkrat mesečno srečevali v knjižnici na delavnici, so v soju nočnih lučk predstavili svoje stvaritve, nastale na delavnicah, ki jih je vodila posavska kulturna ustvarjalka in pesnica Marija Hrvatin. Svoj kamenček v mozaik večera so dodale tudi učenke Glasbene šole Sevnica pod vodstvom Martine Prevejšek in ob spremljavi Saše Božič s čudovitimi glasovi popeljale obiskovalke in obiskovalce v glasbeni svet slovenske popevke. Ob zaključku prvega dela večera smo literatom podarili knjižno nagrado, pesniško zbirko Majnice, avtorja Toneta Pavčka ter publikacijo, v kateri so objavljena vsa dela, nastala na delavnicah.
Sledil je ogled razstave Rastoča knjiga Sevnica 2009 – 2013, kjer smo zbrali knjižna dela avtorjev, ki živijo na našem področju oziroma dela, ki govorijo o naših krajih, ljudeh. Projekt Rastoča knjiga je v Sevnici nastal kot plod sodelovanja OŠ Sava Kladnika in Knjižnice Sevnica, zbirka pa je bila prvič objavljena leta 2006, dopolnjena pa 2009 in februarja 2014 ob praznovanju 55 let delovanja knjižnice. Obiskovalci so z veseljem posegali po razstavljenih delih in se seznanjali z bogato zgodovino kraja in zapisano besedo sevniških ustvarjalcev. V nadaljevanju večera smo prisluhnili tudi predavanju etnologinje mag. Martine Orehovec o kozolcih v sevniški občini. Izredno zanimiva tema o ohranjanju tega slovenskega posebneža ter o zgodovini nastajanja je pritegnila pozornost poslušalk in poslušalcev. Vsi navzoči smo se strinjali s predavateljico, da bo potrebno na tem področju narediti nekaj korakov k ohranitvi te čudovite nepremičnine, ki včasih »žal postane tudi premičnina« kot se je izrazila Orehovčeva. To vsekakor ni prav, saj se mora kozolec ohraniti v avtohtonem okolju in mu je treba najti novo ali pa še bolje, povrniti nekdanjo funkcijo (sušenje in shranjevanje pridelkov, sena). »Najlepši kozolec je poln kozolec« je povzela misel prof. Janeza Bogataja, ki se tudi trudi za ohranitev slovenskega kozolca.
Večera pa po predavanju še ni bilo konec, za posrečen zaključek večera je namreč poskrbela profesorica Jelka Gregorčič Pintar z glasbeno plesno delavnico, kjer so se prisotni preizkusili v izraznem plesu. Preživeli smo čudovit večer v Knjižnici Sevnica, ali kot se je izrazil eden od obiskovalcev, »je bil to večer za dušo, poln krasnih besed, glasbe, plesa«.
Anita Šiško, direktorica Knjižnice Sevnica