Nostalgični spomini na slikarja samouka Nandeta Tiholeta

Prva sreda v letošnjem septembru je bila nostalgična za vse tiste, ki so del sevniške preteklosti že nekaj desetletij, kajti umetnik Rudi Stopar je na sevniškem gradu v okviru svoje vsakomesečne prireditve Radogost gostil izjemnega virtuoza na harmoniki, člana prve sevniške glasbene skupine Tanin ton – Slavka Zupanca. Bolezen 81-letniku ne dopušča več igranja na harmoniko, a živahnim zimzelenim melodijam Slavčka, kot ga mnogi še vedno radi kličejo, je bilo mogoče prisluhniti v videoposnetku, ki ga je posnel Lojze Sintič pred vrnitvijo v Avstralijo.»V tujini ima slovenska beseda poseben zven,« je dejal gostitelj kulturnega večera Rudi Stopar in nato prepustil besedo še »sevniškemu zlatemu peresu«, pesnici in pisateljici Anici Perme.

Uvodnemu kulturnemu programu je sledila predstavitev sevniškega slikarja, samouka Nandeta Tiholeta, ki je v slikanju scen za šolske predstave in sevniško amatersko gledališče takoj po drugi svetovni vojni uresničeval del svojih talentov, kajti Nande Tihole je bil tudi odličen glasbenik (igral je kitaro in bobne). »Vsak človek je unikat zase, poseben unikat pa je tisti, ki svojo človeško dragotino razdaja in črpa vesoljno moč za žlahtnost tistega, kar dela. Tak človek je bil 'malar' Nande Tihole – Nandi. Srečeval sem ga na poti v šolo in na nogometnih tekmah na gmajni, v stik z njim pa sem prišel proti koncu drugega razreda osnovne šole, leta 1942. Takrat je 'malal' sceno za igrico Princeska in palčki. Pomagal sem mu in nato sodeloval z njim vse do leta 1953. Barve je delal sam in jih mešal po posebnem receptu, ki si ga je izmislil sam,« je obudil spomin Rudi Stopar na sokrajana, ki je že pokojni. »Ljudem je v skromne domove vnašal svetlobo in vsebine, ki so širile ozke in male prostore bivanja. Bil je odličen obrtni mojster, slikar samouk in glasbenik. Več mu je bilo do tega, da je napravil kaj izvirnega, kakor da bi veliko zaslužil,« je bil še del spominov na izjemnega človeka, ki je pustil za sabo nekaj dragocenih slikarskih del, od katerih se jih je mnogo žal izgubilo.

Pred ogledom treh izjemnih slikarskih del v grajskem oknu Radogost je spomin na Nandeta obudila še 81-letna Sevničanka Dragica Kreutz: »Nandeta se spominjam kot punčka. Bili smo sosedi v starem delu Sevnice. Vsak večer je prišel gospod Nande na spodnja vhodna vrata s pipo v ustih in kadil, tako da je zakadil cel Glavni trg. Vi ne veste, kako je to dišalo! Nande je v tobak dajal dišečo rožo, ki jo je spomladi nabral v gozdu in jo posušil.« S posebnim žarom je Dragica Kreutz obudila še spomin na čudovite zimske glasbene večere, ki so se odvijali v kuhinji pri Tiholetovih – Nande je igral kitaro, njegova žena citre, Dragica pa je prinesla violino. O tem, kako posebni in izjemni so bili časi 60 oz.70. let nazaj, ostaja zapisano tudi v spominski knjigi –Dragici je vanjo Nande Tihole narisal boginjo umetnosti in znanosti ter zraven zapisal misel: »V življenju naj te spremlja glasba in umetnost!«

S.R., foto: L.M.