Novi prostori knjinice za danes in prihodnja desetletja

Novi prostori knjižnice so bili predani namenu ob prisotnosti velikega števila občanov in gostov

»Danes je krasen dan za Valvasorjevo knjižnico, za mestno občino Krško in za celotno slovensko knjižničarstvo. Dan, ki smo ga dolgo čakali in ga zato radostno praznujemo vsi, ki smo kakor koli povezani z našo knjižnico,« je v uvodu nagovora velikemu številu zbranih uporabnikov in ostalim gostov dejala na včerajšnji otvoritvi novega objekta knjižnice njena direktorica Urška Lobnikar Paunović.

V nadaljevanju je direktorica Lobnikar Paunović izpostavila, da novi prostori predstavljajo knjižnici novo pot do bralca, saj so z rešitvijo prostorske stiske po 15 letih ponovno združeni vsi oddelki knjižnice pod isto streho. Oddelek za otroke do 15. leta starosti je namreč vse od leta 2007 deloval v dislociranem objektu v mestu, kar je praviloma onemogočalo staršem mlajših bralcev sočasen obisk knjižnice. Z novimi prostori, je dejala Urška Lobnikar Paunović, pa je ohranjena, povezana in nadgrajena tudi tradicija kapucinskega samostana s sodobnostjo v novi svetli in zračni stavbi: »V njej boste lahko obiskovalci brali, se družili, študirali, raziskovali, izmenjevali ideje in preživljali prostičas. Povečali smo dostopnost knjižničnega gradiva, po katerem je sedaj iskanje lažje, širine med policami so takšne, da omogočajo dostop tudi gibalno oviranim ali mamicam z vozički, ki svoje najmlajše lahko previjejo v posebnem prostoru. Naša nova pridobitev so tudi prenosne indukcijske zanke, s katerimi bo knjižnica bolj dostopna slabše slišečim.« Prizidek knjižnice h kapucinskemu samostanu se razprostira na 1600 m2, funkcionalne površine pa so praktično v celoti namenjene delu z uporabniki.

Aktivna prizadevanja za izgradnjo knjižnice so potekala kar 25 let, novogradnja pa je bila prvotno predvidena v soseščini nekdanje tehniške srednje šole, danes Fakultete za energetiko, je povedal župan Mestne občne Krško mag. Miran Stanko: »Naša knjižnica je že skorajda stala na drugem mestu in ne tukaj, pa se je nekoliko zapletlo in gradbeno dovoljenje, ki smo ga že imeli, je propadlo. Zatem smo bili pred izzivom, da razmislimo o njeni prostorski umestitvi na novo in mislim, da smo se dobro odločili. Če bi namreč prvi načrt umeščanja uspel, bi danes imeli težavo s samostanom, ki je ena lepših stavb v starem mestnem jedru in bi ga nekdo moral vzdrževati. Zato je bila ideja, ki je nekako dozorela, da prizidek umestimo poleg samostana zelo dobra. In da je z lepim parkom, ki nam ga je uspelo urediti, objekt lepa zaokrožena celota.« Župan je še med drugim dejal, da je pri tem pomemben tudi dogovor s kapucinskim redom o odkupu samostana, parka in upravljanje s kapucinsko knjižnico, ki obenem pomeni tudi veliko čast za knjižnico, da lahko upravlja z dragocenim zgodovinskim gradivom.

Vesna Horžen

Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic pa je dejala, da lokalna skupnost, ki ustvari valitetne knjižnične prostore, dokazuje svojo visoko raven prosvetljenosti, saj na ta način sporoča, da se zaveda vpliva splošne knjižnice na lokalno kulturo in identiteto, domišljijo in kreativnost, na izobrazbo, branje in pismenost, na socialno povezanost in krepitev skupnosti, na rabo prostega časa in uporabo informacij v vsakdanjem življenju ter krepi zaupanje v skupnost. »Splošna knjižnica je v naši percepciji pravzaprav najprej varuh in posredovalec besede, vendar pa je v zadnjem času mnogo več. Pravimo, da je splošna knjižnica srce lokalne skupnosti, dnevna soba mesta, tretji prostor, če sta prva dva dom in služba ali šola, socialno in kulturno središče kraja, oziroma knjižnica je vse to, kar povezuje. /.../ Danes, na ta prazničen dan, ko se ti prostori predajajo namenu, se z vami, spoštovani predstavniki Mestne občine Krško, cenjene knjižničarke in knjižničarji ter spoštovani občani, veseli vsa Slovenija.«

Čim boljše delovne pogoje zaposlenim in čim boljše počutje uporabnikom v novih prostorih sta kolektivu in občanom zaželeli tudi Milena Bon, vodja Oddelka svetovanja za splošne knjižnice pri Narodni univerzitetni knjižnici Slovenije in upokojena direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Ida Merhar, ki je ob tem na vodstvo Mestne občine naslovila poziv, da ta v občinskih proračunih zagotovi dovolj sredstev za nakup knjižnega in ostalega gradiva, saj bo lahko le na ta način sodobna knjižnica hodila v korak s časom in odgovarjala na potrebe uporabnikov.

Otvoritveni trak na novozgrajenem objektu knjižnice sta prerezala direktorica Urška Lobnikar Paunović in župan mag. Miran Stanko, besede skozi otvoritveno slovesnost s vpogledom v preteklost in prihodnost je prepletal Nik Škrlec, za glasbeno popestritev je poskrbel Pihalni orkester Krško z vokalistko Nino Berger, ki je ob njihovi spremljavi v uvodu tudi zapela novo in sploh prvo himno Valvasorjeve knjižnice Krško, ki jo je skomponiral krški glasbenik in že prekaljeni skladatelj Dejan Učakar.

B. M., foto: A. K., B. M.