Novoodkrita dejstva o zgodovini posavskega muzealstva

Objavljeno: Torek, 12.11.2024 Rubrika: KULTURA Sporočilo

Unbeugsamer Aufbauwille des Grenzlandes, v: Marburger Zeitung, št. 279, 6. oktober 1943, str. 6.

Na nedeljski dan pred 84 leti je bila v Krškem odprta prva muzejska postavitev v današnjem Posavju. Tri leta kasneje je v časopisu Marburger Zeitung izšel članek, ki osvetljuje medvojno dogajanje v krškem muzeju. Poglede na desetletje delovanja muzeja in zlasti čas 2. sv. vojne odstira prispevek zgodovinarja dr. Dejana Packa.

Začetki organizirane muzejske dejavnosti v Posavju segajo v leto 1939. Ustanovitev Muzejskega društva za politična okraja Krško in Brežice 30. septembra tega leta[1] je tlakovala pot odprtju »pokrajinskega« muzeja v Krškem 10. novembra 1940, ki je svoj razstavni prostor dobil v nekdanji podružnični cerkvi Sv. Duha.[2] Gradivo za prvo muzejsko zbirko so povečini darovali zasebni zbiratelji, podobno so tudi sredstva za zasilno preureditev poslopja cerkve zagotovili premožnejši posamezniki.[3] Od novega muzeja se je zlasti pričakovalo, da varuje zgodovinske spomenike oz. najdišča na območju krškega in brežiškega okraja, ker so bili v preteklosti pogosto žrtev plenjenja in nestrokovnih izkopavanj.[4]

Po splošno uveljavljenem mnenju je začetek 2. svetovne vojne na Slovenskem 26. aprila 1941 prekinil muzejsko dejavnost v Posavju, znova pa naj bi bila obujena šele po vojni, z ustanovitvijo Posavskega muzeja Brežice leta 1949.[5] Nedavno je bilo osvetljeno dejstvo, da se nemški okupator ni odrekel muzeju v Krškem. Namesto tega ga je preimenoval v Heimatmuseum Gurkfeld, obdržal njegove zbirke in jih dopolnil z etnološkimi in umetniškimi predmeti iz kočevskega prostora.[6] Vendar je v pregledih zgodovine muzealstva v Posavju v celoti spregledano, da je 30. septembra 1943 v Krškem v prostorih (neprave) Valvasorjeve hiše in nekdanje špitalske cerkve pod okriljem nemške okupacijske uprave zaživel Muzej okrožja Brežice (Ranner Kreismuseum). Tako zaradi njegovega naziva kot zasnove muzejskih zbirk ga lahko štejemo za predhodnika Posavskega muzeja Brežice, zagotovo nič manj, kot to velja za predvojni muzej v Krškem.

Muzej okrožja Brežice je bil predvsem namenjen dokazovanju starodavnega nemškega značaja »mejne dežele«. Temeljno poslanstvo, ki sta ga utemeljevala nacistični ideologiji podrejena arheologija in zgodovinopisje,[7] je dopolnjevala naloga ohranjanja spomina na življenje Kočevarjev v njihovi stari domovini. Pobuda za ustanovitev »domovinskih« muzejev na Spodnjem Štajerskem sega v prvo leto okupacije, sprožila pa naj bi jo skrb za zaščito kulturnih dobrin umetniškega ali zgodovinskega pomena pred vojno vihro.[8]

Muzej okrožja Brežice so slovesno odprli v petem letu vojne in natanko štiri leta po ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva za politična okraja Krško in Brežice. Novi muzej je zaživel v ozračju totalne vojne, ki jo je nacistična Nemčija tedaj že izgubljala, ter vse večje črnogledosti pri Kočevarjih in drugih nemških naseljencih v Posavju in Obsotelju glede njihove usode.[9] Okupacijska oblast je podprla njegovo ustanovitev kot izraz »neomajne volje mejne dežele«, računajoč na propagandni učinek pri lokalnem prebivalstvu.

O muzejski postavitvi in dogodkih, ki so spremljali odprtje muzeja, je teden dni pozneje podrobno poročal Marburger Zeitung.[10] Otvoritvenemu govoru režimskega funkcionarja je sledil sprehod skozi razstavne prostore. Začel se je v vinski kleti v pritličju, polni pripomočkov za vinogradništvo in kletarjenje. Prvi obiskovalci muzeja so se nato povzpeli v zgornjo etažo. V predsobi sta jih pozdravili doprsji polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja in pesnika Anastazija Grüna izpod kiparskega dleta Vladimirja Štovička (v prispevku je imenovan Stower).[11] Družbo so jima delali dragoceni dokumenti in uradni pečati mest in trgov brežiškega okrožja ter slikovite uniforme in prapori krške meščanske garde.

V naslednjih dveh sobah so bili razstavljeni predmeti, povezani z meščansko bivanjsko kulturo. Prostor s portreti članov plemiške rodbine Moscon so dopolnjevali razni kosi orožja in druge opreme iz »viteških časov«. Kot dopolnitev in protiutež videnemu se je pot obiskovalcev nadaljevala v prostor s predstavitvijo kmečke kulture.

Nekakšen muzej v muzeju je bil Gottscheer-Heimatsmuseum, kjer so različni predmeti pripovedovali zgodbe iz zgodovine in kmečkega vsakdana kočevskih Nemcev. V zadnji sobi so rokodelski in umetniški izdelki, med drugim ročna sekira, jantarna ogrlica in železni meč, odstirali vpogled v najstarejšo zgodovino brežiškega okrožja.

Muzej je obsegal še razstavo cerkvene umetnosti v baročni cerkvici Sv. Duha. Ta »drugi muzej« je kot posebno dragocenost hranil tri velike slike »bavarskega« slikarja Metzingerja in lesene plastike s Kočevskega.

Drugi viri dodatno osvetlijo medvojno delovanje Muzeja okrožja Brežice in povojno usodo muzejskega fonda. Vodenje muzeja je nemški okupator zaupal Otonu Aumanu/Ottu Aumannu, zbiratelju okamenin in starin, ljubiteljskemu arheologu, pobudniku ustanovitve muzeja v Krškem in njegovemu prvemu kustosu.[12] Omeniti velja, da je Auman že pred vojno restavriral vogalno hišo v današnjem Valvasorjevem kompleksu v Krškem, kjer je po tedanjem zmotnem prepričanju nazadnje živel in umrl znameniti kranjski polihistor (časopisje je poročalo, da je »zdaj taka, kakor je bila v Valvasorjevih časih«),[13] in vodil preureditev nekdanje cerkve Sv. Duha v muzejsko poslopje.[14] V času okupacije je kot vodja muzeja v upravljanje prevzel še Valvasorjevo hišo.[15]

Ob koncu 2. svetovne vojne so člani predvojnega muzejskega društva okupatorju preprečili odvoz muzejskih zbirk v Nemčijo.[16] Povojna oblast je muzej ponovno ustanovila junija 1945 pod imenom Narodni muzej Krško. Svoja vrata je za obiskovalce odprl v avgustu 1946. Na oddelku za arheologijo in etnologijo v Valvasorjevi hiši in stalni razstavi cerkvene umetnosti v cerkvi Sv. Duha je bilo skupaj razstavljenih 1168 predmetov. Marca 1946 je upravitelj muzeja postal Franjo Stiplovšek. Okrajni ljudski odbor Krško je decembra 1948 zahteval izpraznitev prostorov v Valvasorjevi hiši.[xvii] Stiplovšek je poskrbel, da so muzejske zbirke januarja 1949 iz Krškega prenesli v Brežice, kjer je bila v tamkajšnjem gradu 26. junija 1949 slovesno odprta prva muzejska razstava Posavskega muzeja Brežice.[17]

dr. Dejan Pacek

(Vir: Mestni muzej Krško, objavljeno v sklopu rubrike Imate minuto?)

---