O romanju in romarskih poteh, ki pokličejo na pot

V četrtek, 7. marca, je v Dvorani v parku Krško v okviru Zavoda Svibna potekalo predavanje na podlagi doktorske disertacije doktorske študentke Mance Račič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani o znanstvenem vidiku romanja in romarskih poti v slovenskem prostoru.

Kot je posebej za naš medij dejala predavateljica Manca Račič, ki prihaja iz Cerkelj ob Krki in je tudi članica Zavoda Svibna, se v svoji doktorski disertaciji z naslovom »Romanje kot družbeni pojav in njegova tradicija v slovenskem religijskem prostoru« ukvarja s staroverstvi in njihovimi sodobnimi interpretacijami. Pomagala je pri izvedbi vaj na fakulteti pri predmetu folkloristika, kjer so začeli s študenti raziskovati Marijino prikazovanje v Sloveniji ter v zamejstvu v Italiji.

Znanstveni aspekt romanja kot izhodišče predavanja

Račič v nadaljevanju razloži: »Navezala sem se na romanje kot pojav, s katerim se ukvarjam izključno iz znanstvenega vidika in ne iz vidika osebnih religijskih afiliacij. V meni je dolgo tlela želja, da bi prehodila t.i. Camino, ampak ko sem se začela spuščati v prakso in pomen romanja tudi v katoliškem smislu, sem začela izpraševati svoje religijske pozicije in predvsem to, kaj bi pomenilo, da bi jaz kot nekdo, ki se s tem ukvarja profesionalno, odšla na to pot. Zaenkrat puščam to možnost odprto. Je pa pomembno, da vsak posameznik presodi svoje lastno doživljanje in svoj lasten klic religije,« je še dejala Račič.

»Romanje kot izstop iz cone udobja«

Romanje lahko, tako Račič, razumemo tudi kot »potovanje v lastne misli in prepričanja, vsekakor pa je pri tem prisotna tudi religijska oz. duhovna komponenta ter želja po stiku s svetim in prenosom svetega, pri čemer se romar loči od vsakdanjega življenja, lahko se posluži postenja, nosi posebna oblačila, skratka 'izstopi iz cone udobja' in sprejme, da se bo posvetil nadrealnemu«.

O romarskih središčih

V krščanskem kontekstu romanje razumemo kot božjo pot, je nadaljevala Račič, in pri tem izpostavila največja romarska središča, kot so Jeruzalem, Rim, Santiago de Compostela idr. Spregovorila je tudi o t. i. srednjeveškem 'izletniškem' turizmu, kot je moč označiti romanje v tem obdobju, saj je šlo pri tem tudi za prenos informacij, širjenje kulturnih stikov in nenazadnje za širjenje obzorja človeka.

Danes, v času t. i. »sedeče družbe«, pa tudi v preteklosti, se ljudje radi odpravljajo na romanje na številne točke v Sloveniji, kot so: Brezje, Sveta Gora nad Novo Gorico, Ptujska Gora, Kurešček itd. V tujini pa so množično obiskana naslednja romarska središča: Lurd (Francija), Fatima (Portugalska), Medžugorje (Bosna in Hercegovina), Višarje (Italija) idr.

Ko na romanje pogledamo še 'z drugimi očali'

Predavateljica izpostavi tudi t.i. »sekularno romanje«, kar pomeni, da se na romanje ne odpraviš iz katoliških vzgibov ter nanj pogledaš še, tako Račič, z drugimi očali, čeprav je v »slovenskem prostoru še vedno močno prisotna rimokatoliška religijska afiliacija«.

Tekom predavanja je bil predstavljen še vidik romanja v okviru staroverstva, kot ga je raziskoval Pavel Medvešček in drugi, predavateljica se je dotaknila pojma novih religijskih gibanj, sodobnega poganstva, t. i. pojma 'self-spirituality' in drugih individualiziranih praks, ki poudarjajo stik z naravno in naravnim. Ob koncu predavanja je Račič zaključila s sklepno mislijo, da naj premišljujemo o romanju tudi »izven klasičnega katoliškega konteksta. Poiščimo še druge interpretacije, razmišljajmo o tem«.

Pri Zavodu Svibna zbirajo stare romarske pesmi

Za izjavo smo prosili tudi Bernardko Zorko iz Zavoda Svibna, v okviru katerega je potekalo predavanje o romanju in romarski poteh. Kot je povedala za naš medij, je »predavanje prvo v nizu projekta 'Izba spomina – romarsko izročilo', ki ga letos izvajamo, malo tudi 'na račun' naše najstarejše članice zavoda Anice Zorko, ki se z veseljem spominja romanj iz njenih mladih let ter veliko ve o romarskih pesmih, ki jih je tudi zapisala, tako da smo povabili tudi publiko, da skupaj z nami zapoje nekaj teh romarskih pesmi. Sicer pa bomo te pesmi tudi posneli in jih objavili, kar bo vsekakor velik doprinos k domoznanski dediščini«. Kot še pove, pripravljajo tudi romarski dogodek, ki bo potekal 15. junija, na Vidov dan, ko se bo romalo z Brezovske Gore. »Cilj je, da se izkusi pešpot in se obenem prepeva romarske pesmi,« je še dejala Zorko.

Podati se »na pot s seboj«

Po končanem predavanju, ki ga je pospremilo petje romarskih pesmi, se je razvila prijetna debata s strani tistih, ki imajo izkušnje z romanjem, in tako je bilo med drugim rečeno, da se človek ne odpravi na romanje, temveč »na pot s seboj«, izpostavljeno pa je bilo tudi, da »med korakanjem čistimo sebe, svojo notranjost«. Anica Zorko je za zaključek predstavila še par zanimivosti o tem, kako je bilo nekoč, ko so se ljudje s podeželja zaobljubili in se odpravili na romanje.

Sledila je še pogostitev in izmenjava mnenj, spominov, želja, načrtov ter vtisov o vseh vidikih romanja.

A. K.