'Obrazi' Branka Petana

Sinočnji večer v razstavnem in prireditvenem prostoru Valvasorjeve knjižnice Krško so napolnili tako obrazi okoli sto zbranih obiskovalcev kot tudi kiparski obrazi krškega likovnega ustvarjalca Branka Petana. Pod naslovom Obrazi je na ogled postavil doprsne kipe in portretne medalje.

Branko Petan se portretnemu kiparstvu posveča predvsem v zadnjem desetletju po svoji upokojitvi, čeprav sta ljubezen do umetnosti na sploh, še posebej pa do likovnega ustvarjanja, njegovi stalni sopotnici že od mladih let. Umetniško žilico, dar za risanje, prostorsko razumevanje in doslednost pri delu mu je položil v zibel oče Andrej, izučeni krojaški mojster in učitelj opisne geometrije. Njegov talent sta med šolanjem na brežiški gimnaziji prepoznala in spodbujala akademski slikar in pedagog Miroslav Kugler ter zgodovinar in kustos Posavskega muzeja Brežice Stanko Škaler, ki ga je kot risarja vključil v arheološka izkopavanja na Libni. Pomembno sled je pustilo tudi kiparsko sodelovanje z akademskim kiparjem in medaljerjem Vladimirjem Štovičkom, pri katerem se je učil kiparskega opazovanja v njegovem leskovškem ateljeju.

Čeprav mu je likovna ustvarjalnost zgodaj zaznamovala mladost, jo je po končani vojaški akademiji v Beogradu za dolgo zasenčila poklicna pot v Severni Makedoniji. Vrzel je zapolnila družina, ki si jo je ustvaril z življenjsko sopotnico Olgo. Konec nemirnih osemdesetih let se je z družino preselil nazaj v Krško, kjer je najprej opravljal različna dela, tudi v krški knjižnici, nato pa vse do upokojitve deloval kot svetovalec za področje zaščite in reševanja na Občini Krško. Tudi to delo je opravljal z natančnostjo in predanostjo, značilno za njegovo osebnost. Posebej se je izkazal pri pripravi občinskih in državnih načrtov za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za kar je leta 2013 na državni proslavi na Brdu pri Kranju prejel Zlati znak Civilne zaščite RS.

Po upokojitvi je znova našel čas in prostor za mladostno strast. Obudil je portretno risanje ter reliefno in polnoplastično modeliranje, svoje znanje pa je izpopolnjeval na kiparskih tečajih pri akad. kiparju Lovru Inkretu in v kiparskih delavnicah akad. kiparke Dragice Čadež. Kot član Društva likovnikov Krško – OKO se je vključil v društveno dogajanje, kjer svoja dela večkrat razstavlja na skupinskih likovnih in kiparskih razstavah. Večina njegovih stvaritev pa je nastajala v miru ateljeja njegove počitniške hiše, umaknjene od mestnega vrveža, in je bila do sinočnje otvoritve samostojne razstave dostopna le redkim izbrancem. Razstava Obrazi tako prvič širši javnosti omogoča vpogled v Petanov opus doprsnih kipov in portretnih medalj, v katerih se zrcali njegov posluh za obliko, tehnična doslednost in izraznost portretirancev. Umetnik v njih ne išče zgolj zunanje podobnosti, temveč skuša ujeti osebnost, značaj in notranjo moč upodobljenca. Toliko bolj, ker so njegovi modeli večinoma bližnje osebe, sorodniki, znanci in prijatelji, v nekaterih primerih pa tudi mitološka bitja, zgodovinske in literarne osebnosti.

S tem Petan svojo življenjsko pot iz artes mechanicae – sveta tehničnega ustvarjanja – prenaša v polje artes liberales, kjer svoj talent uresničuje svobodno, osebno in avtentično. Razstava tako ni le prikaz portretnih podob, temveč tudi zgodba o poti človeka, ki je v poznejših letih našel čas in pogum, da uresniči dar, ki mu je bil položen v zibelko. V tej luči je obiskovalcem 74-letnega Branka Petana predstavila bibliotekarka in koordinatorka prireditev v knjižnici Polona Brenčič, mehkobnost Petanovih upodobitev pa je z zimzelenimi slovenskimi popevkami dopolnila pevka in prof. kitare Daša Brglez. Razstava bo na ogled v odpiralnem času knjižnice še do 25. septembra.

B. M.