V torek zvečer je v sevniški knjižnici potekal nepozaben umetniški literarni večer, ki je vnesel v prostor vonj po pomladi, po nežnih dotikih, skritih upanjih ... ter odstiral resničnost vsakdana, ki ga živimo v dvojini kot moški in kot ženske ... Tako je zazvenela umetniška beseda v iskrivih vprašanjih moderatorja pesniškega večera Matije Drobneta in v iskrenih odgovorih posavske besedne umetnice ter novinarke Marije Kalčič, ki je odstirala korak za korakom drobne skrivnosti iz svojega osebnega in umetniškega življenja.
Na vprašanje, kako doživlja posavski kulturni prostor, je odgovorila, da v njem ni več čutiti neke skupne pripadnosti, želje po skupnem ustvarjanju, pač pa se pojavlja vedno večji individualizem in zapiranje vase. »Številna kulturna društva, gledališke, literarne skupine, pevski zbori, ljudski pevci in druge skupine v Posavju delujejo preveč delujejo kot nekakšne oaze, ne pa skupno, kot nekoč v sedemdesetih in osemdesetih letih,« je odgovorila in nadaljevala, da je vesela, da je del Posavja in da v njem še obstajajo institucije, kot so na primer knjižnice, ki spodbujajo našo - posavsko zavest!
Škatla s pokrovom je naslov Marijine pesniške zbirke, ki jo je izdala leta 1996 in ji dodala še umetniške fotografije priznanega fotografa Ljuba Potočnika iz Krškega. In ta »škatla s pokrovom« se je na zanimiv način »odprla« ter ponesla pisano in govorjeno besede med obiskovalke ter obiskovalce, ki so bili vidno ganjeni nad izrečenim in prikazanim. Mnogo radovednih pogledov se je ustavilo tudi na zanimivo oblikovani škatli s pokrovom s fotografijami delno odkritih ženskih aktov, ki krasijo tudi pesniško zbirko Škatla s pokrovom. Škatlo je posebej za literarni večer v sevniški knjižnici uredila ilustratorka Urška Jekler in po zaključenem večeru jo je Marija Kalčič podarila knjižnici v zahvalo za lep sprejem.
Sodelujočim se je z izbranimi besedami zahvalila direktorica sevniške knjižnice Anita Šiško, ki je povedala, da je bil literarni večer del projekta Posavci beremo skupaj, vanj pa je vključena tudi pesniška zbirka Zarjavela od vsakdanjosti gostje večera Marije Kalčič. Večer, ki sta ga z zaigranimi skladbami na kitari in flavti popestrili še mati in hči, Jelka Gregorčič Pintar in Alenka Pintar, je posavska pesnica pospremila z besedami zahvale: »Dan že skoraj zaključuje svojo misel, jaz pa še kar naprej klepetam s časom, s tistim, ki me je ujel v odtenke dneva, da so koraki postali hitrejši in so besede podaljšale svoj pomen. A sedaj sem se ozrla. Prežeta z neko čarobno močjo sem si uredila predale spomina. Nepozabni utrinki, ki ste jih plastili v mojo žensko bit, vsak posebej, ženske kot ženske, moški kot moški, vsi pa kot nepopisna celota, da zbiram prave besede zahvale, pa jih v vsem bogastvu našega besednjaka ne zmorem poiskati. Zato naj le hvala prispe do vaših src. Bilo mi je v čast in v veselje, mamljivo, kakor da bi bilo potrebno nekoč nekdaj enkrat ponoviti.« Ena izmed obiskoval pa je dejala: »Vesela sem, da sem ženska in želim si biti ženska!«
Skozi preplet govorjene besede, skrbno izbranih recitacij (Marijine pesmi sta recitirala Smilja Radi in Uroš Brezovšek) in glasbe se je dan poslavljal, skozi velika okna je vstopal kot skrivnosten in neviden gost večer, ki je obljubljal, da se bo literarna zgodba nadaljevala - in nadaljevala se bo prihodnjo sredo v Mestnem muzeju Krško ter 31. maja na Mostecu pri Dobovi. S. R., foto: L. M./S. R.