Odprta dopolnjena stalna Štovičkova razstava

Ob 116. obletnici rojstva akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička (Boštanj, 26. 6. 1896 – Brežice, 11. 2. 1989) je bila včeraj pod večer v Mestnem muzeju Krško odprta umetnikova dopolnjena stalna razstava s predstavitvijo njegovih javnih plastik, ki jo je pripravila in predstavila kustosinja v muzeju Nina Sotelšek.

Vladimir Štoviček se je v Leskovec pri Krškem stalno naselil leta 1932, čeprav je v njem občasno bival že slabo desetletje pred tem. Šolal se je na Umetniško-obrtniški šoli v Ljubljani in nadaljeval študij kiparstva na praški akademiji, med leti 1926 in 1931 pa se je dodatno izpopolnjeval v Parizu. Največ del je ustvaril v ateljeju, ki si ga je uredil v gradu Šrajbarski turn, leta 1976 pa je z darilno listino občini Krško podaril vsa dela iz zasebne umetniške zbirke skupaj z ateljejem poleg hiše. Konec marca 2010, ob odprtju Mestnega muzeja v Krškem, je bil odprt prvi del njegove stalne razstave in od včeraj je ta dopolnjena z drugim delom. Kot je dejala kustosinja Nina Sotelšek, pa bodo zbirko njegovih del in s tem stalno razstavo še dopolnjevali, saj je Štoviček veliko deloval tudi na področju javnega kiparstva.

Tokrat se je Sotelškova z raziskovanjem in dokumentiranjem Štovičkovih del osredotočila na javne spomenike in plastike. Kot je poudarila, se Štovičkovo spomeniško kiparstvo tematsko podreja duhu časa po drugi svetovni vojni, ko so v osrednje prihajali spomeniki z narodnoosvobodilno tematiko: »Za spomenike tega tipa je izdeloval polnoplastične doprsne portrete na podstavkih, plakete portrete in reliefne upodobitve. Štovičkov opus spomeniških plastik zaokrožajo spominski kipi posebnih osebnosti, ustvarjeni za določen prostor, ki pa redkokdaj dosežejo monumentalne velikosti.«

Njegova dela so vidna na mnogih mestih in izvirajo tako iz predvojnega kot povojnega obdobja. Tako je med drugim leta 1938 izdelal nagrobnik družine Mulej na krškem pokopališču, enak kip, le da v bronu, se nahaja tudi na Žalah. Arhitekturna plastika – sokol – krasi vhodni portal brežiškega nogometnega stadiona (1939), v sodelovanju z arhitektom Jožetom Plečnikom je izdelal spomenik borcem in talcem na trgu v Radečah (1952), v avli Drsališča v Mestnem parku v Celju se nahaja plastika »Kotalkarica« (1958), v krškem Gaju zaslužnih občanov in pred Univerzo v Ljubljani doprsni kip dr,. Mihajla Rostoharja (1958), leta 1966 je izdelal plastiko Janeza Vajkarda Valvasorja, ki se nahaja pri Mestnem muzeju v Krškem, v parku pri Osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki, enak tudi pri sevniški osnovni šoli Savo Kladnik, je umeščena plastika Deček z račkama (1967). Izdelal je tudi spomenik Alojzu Kolmanu Maroku (1967) v Sevnici in doprsni kip heroja Sava Kladnika (1969), ki se nahaja pri sevniški osnovni šoli. Pri OŠ Jurija Dalmatina Krško se nahaja deset medaljnih portretov, polprofilov prvih krških borcev (1971), med drugim je izdelal tudi tri reliefne plošče (1979) s prikazom partizanskih bitk, ki se nahaja v Pogoniku pri Litiji.

Kot je ob slikovni predstavitvi del še povedala umetnostna zgodovinarka Nina Sotelšek, se Štovičkove javne plastike stilsko gibljejo med realistično zrelostjo v posnemanju vidnega in rahlim nagibom k stilizirani oblikovni formulaciji: »Umetnikovi portretiranci izdajajo različna razpoloženja, ki jih je vanje položil kipar, in določajo karakter upodobljenega,« pri čemer mu je za portretiranje pogosto služila fotografija.

Dopolnjeno razstavo Štovičkovih del so popestrili tudi s kratkim filmom, insertom iz umetnikovega življenja, ki ga je za predstavitev odstopil vnuk Andrej Čebular, poleg njega pa so se odprtja razstave udeležile tudi kiparjeve hčerke, Vladimira, Tanja in Duška, ter soproga Ljudmila.

B. M.