Odprtje razstave o kiparki Vladimiri Vladki Štoviček

V Mestnem muzeju Krško je 21. novembra krški župan Janez Kerin odprl razstavo o kiparki Vladimiri Vladki Štoviček (1934–2012), ki na poglobljen način osvetljuje ustvarjalno pot in življenje umetnice, likovne pedagoginje in mentorice iz Leskovca pri Krškem. Razstava se posveča tako njenemu umetniškemu delu kot širšemu etnološkemu in umetnostnozgodovinskemu kontekstu. Pripravile so jo Anita Radkovič in Maruša Erpič iz Mestnega muzeja Krško ter Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice. 

Kot je ob odprtju poudarila Anita Radkovič, sodi razstava v sklop spremljajočih občasnih postavitev ob stalni razstavi kiparja in medaljerja Vladimirja Štovička, obenem pa temelji tudi na projektu Spregledane – pozabljena polovica Krškega. V okviru participativnega proračuna Mestne občine Krško so namreč v letu 2020 v muzeju raziskovali in izpostavili ženske, ki so v različnih obdobjih in na različnih področjih pomembno zaznamovale lokalni prostor ali celo presegale njegove meje. Med njimi je izstopala tudi Vladimira Vladka Štoviček, ki je leta 1958 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, nato pa dolgo delovala kot likovna pedagoginja: poučevala je na osnovnih šolah v Brestanici, Krškem in najdlje v Leskovcu pri Krškem, tik pred upokojitvijo pa tudi na Gimnaziji Brežice. Čeprav sta ji poučevanje in skrb za sina Andreja pogosto odvzela čas za intenzivnejše kiparsko ustvarjanje, je vztrajala v umetnosti in sledila poti svojega očeta, kiparja Vladimirja Štovička. Ustvarila je večje število plaket, medalj, značk in grbov, pri oblikovanju malih plastik in aktov pa razvila povsem samosvoj izraz, ki jo je jasno umestil kot avtonomno umetnico. »Najbolj jo je privlačilo žensko telo, v svojih delih je poskušala ujeti tudi čustvena stanja upodobljenih žensk in podobe iz vsakdanjega življenja,« je med drugim poudarila Radkovič.

Zanimiva je tudi njena pot iskanja avtorskega podpisa. Da bi stopila iz sence očeta, s katerim sta imela enaki začetnici, se je pod svoja dela sprva podpisovala kot Čebular Vladka (po priimku moža, s katerim se je poročila že med študijem). Pozneje je podpis spremenila v Štoviček V, nato pa iz zlogov imena in priimka oblikovala psevdonim Stovla, ki ga je pozneje obrnila v Vlastov. Do leta 1989 si je z očetom delila atelje ob Šrajbarskem turnu, po njegovi smrti pa je ustvarjala v manjšem ateljeju v Leskovcu ter doma. V krški galeriji je samostojno razstavljala v letih 1970, 1977, 1985 in 2009, leta 2014 – dve leti po njeni smrti – pa so člani Društva likovnikov Krško – OKO, v katerem je delovala tudi kot mentorica, pripravili razstavo Vladka ob njeni 80. obletnici rojstva. Med letoma 1970 in 2012 je sodelovala na več kot 30 samostojnih in skupinskih razstavah po številnih slovenskih mestih.

Številna njena dela stojijo na javnih površinah. V mestnem parku zaslužnih občanov v Krškem sta postavljeni doprsni podobi Vladimirja Štovička in Jurija Dalmatina, pred OŠ Leskovec pri Krškem kip herojinje Milke Kerin, na Raki pa spomenik NOB, ki sta ga zasnovala skupaj z očetom. Leta 2004 je bil v nišo kapelice ob kapucinskem samostanu v Krškem umeščen njen celopostaven kip Janeza Evangelista. Kot je ob odprtju razstave pojasnila Maruša Erpič, je umetnica kip ustvarila ob svoji 70-letnici; to je bilo njeno prvo večje javno naročilo. »Kip smo v sodelovanju z Mestno občino Krško, kapucinskim samostanom in konservatorsko-restavratorsko delavnico Posavskega muzeja Brežice sneli, nakar so Nives Slemenšek, Rok Verstovšek Tanšek in Pika Škerlj (vsi PMB, op. p.) na njem opravili nujne posege. Tako smo iz osnove minulih projektov in novega gradiva ter z vključitvijo sogovornikov, ki so jo poznali, gradile razstavo, ki v ospredje postavlja izjemno umetnico in žensko,« je pojasnila Erpič. Dodala je še, da nameravajo ustvarjalni opus in življenjsko pot kiparke strniti tudi v katalogu; že zdaj pa je razstava opremljena z njenim življenjepisom, fotografskim gradivom in bogatimi spremljajočimi podatki. Veliko teh je prispeval tudi njen sin Andrej Čebular. Alenka Černelič Krošelj je izpostavila, da ji je bilo sodelovanje pri vzpostavitvi razstave v čast, saj se je s Štoviček osebno in poslovno večkrat srečala.

Sooblikovalkam razstave in več navzočim, ki so dali oseben prispevek k razstavi z odstopom tekstovnega, slikovnega gradiva ali njenimi izdelanimi kipci, ki jih imajo v zasebni lasti, se je v imenu muzeja zahvalila direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc, posebno zadovoljstvo ob odprtju razstave pa je izrazil tudi župan Janez Kerin. Vladimira Štoviček, kot je dejal, mu je bila namreč ne le učiteljica v šoli, temveč tudi sokrajanka in soseda, saj je živela le streljaj od njegovega doma, poleg tega je Štoviček na njegovo in pobudo še nekaj članov iz Kulturnega društva Leskovec pri Krškem ob njegovi ustanovitvi oblikovala tudi društveni logotip, ki ponazarja grad Šrajbarski turn, obdan s hribovjem in pod krajem ležečo krškopoljsko ravnico.

B. M.