Časopis za pokrajino Posavje
21.10.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ohranjanje Štovičkove zbirke

Objavljeno: Sreda, 26.06.2019    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSCF2703

Dogodka se je udeležila tudi Štovičkova hči Duška (desno), poleg Maja Ivanišin in Nina Sotelšek.

V sklopu dogodkov, ki potekajo z obeleževanjem Štovičkovega leta, je bilo v sredo, 26. junija, v enoti KD Krško v Mestnem muzeju Krško predavanje, ogled razstave ter depoja umetnikove zapuščine. Štoviček se je rodil na današnji dan leta 1896 in bi praznoval 123. rojstni dan. Umrl je 11. decembra 1989 v 94. letu starosti.

DSCF2689

Na podstrešju Mestnega muzeja Krško so uredili depo s Štovičkovimi deli.

Današnji dogodek je pripravil krški muzej v sodelovanju z Zavodom Trismegistus in je bil namenjen dosedanjim prizadevanjem za ohranjanje zbirke akademskega kiparja Vladimirja Štovička. Uni. dipl. umet. zgod., višja kustosinja Nina Sotelšek je zbranim z besedno in slikovno podlago predstavila zgodovino zbirke, ki jo je Vladimir Štoviček leta 1976 podaril Občini Krško. „V darilni listini so navedeni pogoji in zahteve za izpolnitev donacije, ki so bili dokončno izpolnjeni v prejšnjih letih. Vsa dela iz Štovičkove zapuščine so bila med leti 2012 – 2015 prenesena iz ateljeja v Leskovcu pri Krškem v novo zgrajene depoje v Mestnem muzeju Krško. Od takrat se zbirko obravnava v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in ICOM-ovim kodeksom muzejske etike,“ je dejala Sotelškova in dodala, da je bila zbirka v preteklih letih inventarizirana, zagotovljeni pa so tudi pogoji hranjenja. „Od leta 2016 je vsako leto odbranih določeno število kipov ali plaket, ki so najbolj nujne za konservatorsko-restavratorski poseg. Vsa restavrirana dela tudi sproti predstavimo javnosti na občasnih razstavah Pogled v Štovičkov depo. Do danes so bile tri tovrstne občasne razstave: Akti (2016), Portretne plastike (2018) ter Študije in male plastike (2019). Poleg občasnih razstav je na ogled stalna razstava »Jaz sem čist' realist, abstraktna umetnost ni zame« (2016), kjer so predstavljena Štovičkova najbolj reprezentativna dela,“ je še povedala Sotelškova. Za konec svojega predavanja je navedla, da je vsaka tovrstna razstava motivno raznolika in se ukvarja z drugim segmentom Štovičkovega ustvarjanja. „Med leti 2010 in 2016 je bilo v bron odlitih 15 del, v mavec pa 17. Med leti 2016 in 2018 je bilo restavriranih 39 del. Do leta 2019 je bilo akcesiranih 1390 del. Iz tega je razvidno, da trenutno največjo pozornost posvečamo preučevanju in ohranjanju kiparske zbirke ter reševanju poškodb iz preteklosti,“ je zaključila Sotelškova in besedo predala konservatorki in restavratorki iz Zavoda Trismegistus mag. Maji Ivanišin, ki je zbrane popeljala v dosedanje konservatorsko-restavratorske posege, ki so bili opravljeni za ohranjanje in prezentacijo zapuščine.

DSCF2709

Maja Ivanišin in "Kotalkarica"

Kot je v pogovoru dejala Ivanišinova je Projekt Zaščitimo predmete - ohranimo spomine, ki ga izvajajo v Zavodu Trismegistus, začel svojo ustvarjalno pot jeseni 2014. „V projektu s predavanji, diskusijami in praktičnimi prikazi predstavljamo in pojasnjujemo pomen in načine ohranjanja lastnih likovnih in / ali drugih predmetov. Kako jih hraniti in vzdrževati ter hkrati negovati avtentično zgodovino predmeta: njegovo zgodbo – spomine, ki jih prenaša iz roda v rod. Pojasnjujemo tudi, kaj lahko storimo sami in kaj je bolje prepustiti strokovnjakom, saj so nekateri posegi prezahtevni in nekatera konservatorska sredstva nevarna ali predraga za vsakdanjo uporabo,“ je povedala Ivanišinova ter dodala, da je projekt v letošnjem letu v sklopu sofinanciranja kulturnih dejavnosti sofinanciran s strani Občine Krško. „Pri restavriranju gre predvsem predstavljanje avtorskega dela umetnika, ki je predmete ustvaril in njegovega izraza, zato mora biti konservator - restavrator pri delu izredno objektiven. Upoštevati mora material iz katerega je umetnina narejena in poškodbe, ki so prisotne ter poznati moderna konservatorsko - restavratorska sredstva in pristope k ohranjanju kulturne dediščine. Izredno pozoren mora biti, da predmetov ne "prečisti" in odstrani starostne patine, ki daje predmetom njihov čar in zgodovino. Zelo pomembna je rekonstrukcija manjkajočih delov umetnin, ki jo lahko kvalitetno in verodostojno opravljamo le z zadostnem številu informacij o manjkajočem delu. V kolikor nimamo dovolj podatkov, dopolnitve ne moramo izvesti, saj ne vemo, kako je določen del izgledal,“ je bilo še slišati Ivanišinovo, ki je podala primer Štovičkovega kipa „Kotalkarica“ ter pojasnila, kako so potekala restavratorska dela. Obe predavateljici sta pojasnili tudi pomembnost malih študijskih kipcev iz nežgane gline, ki so redkeje ohranjeni v zbirkah umetnikov. Tako Štovičkovi predstavljajo njegovo neposredno izraznost in dajo dodatno vrednost kiparjevi veliki zapuščini. Razstavo v Štovičkovem razstavnem prostoru so si obiskovalci ogledali v nadaljevanju večera, zanimiv pa je bil tudi sprehod po podstrešju, kjer so umetnije shranjene v depojih.

M. H.
 
« Nazaj na seznam