Otvoritev Mencingerjeve hiše: pred leti še sramota, danes ponos mesta

Krškemu so bile mestne pravice podeljene 5. marca 1477, 536 let kasneje, v včerajšnjem popoldnevu, pa je bila namenu predana obnovljena Mencingerjeva hiša, ki sodi med najpomembnejše in najstarejše objekte v starem jedru mesta. Potem ko je ob najdaljši krški ulici pretežno nevzdrževan objekt vidno propadal že desetletja, bodo vanj umeščene nove vsebine.

Hišo, danes na naslovu Cesta krških žrtev 2, je leta 1887 kupil in si jo izbral za domovanje odvetnik, slovenski politik in pisatelj Janez Mencinger, ki je dobri dve leti tudi županoval mestu, pri čemer je ob obnovi združil dva stanovanjska objekta, tedaj na naslovu Krško 37 in 38. Pred leti, z obnovo t.i. Valvasorjevega kompleksa, ki se nahaja v neposredni bližini Mencingerjeve hiše, pa je zgodovinar dr. Boris Golec iz Zgodovinskega inštituta Milka Kosa na podlagi raziskav arhivov in razpoložljivih katastrov nekdanje ureditve mesta prišel tudi do presenetljive ugotovitve, da ima navedeni objekt z zgodovinskega vidika še večji pomen, saj je v južnem predelu objekta na številki 37 krajše obdobje živel in leta 1693 umrl polihistor Janez Vajkard Valvasor. Njegova vdova je 13 let kasneje hišo prodala upravitelju gospostva Šrajbarski turn, od leta 1717 in domala celotno 18. stoletje pa so bili lastniki hiše baroni Zetschker. Pred Mencingerjevim nakupom je bil lastnik obeh hiš Aleksander Auersperg – pesnik Anastasius Grun, po Mencingerjevi smrti leta 1912 pa sta hišo, vsak polovico, dedovala odvetnikova sinova Anton in Leon.

Leta 2009 je hišo z namenom obnove odkupila Občina Krško, s tem pa je stavba, kot je dejal slavnostni govornik na otvoritvi dr. Boris Golec, po desetletjih mrtvila in pozabe doživela prevetritev in presvetlitev: „Gotovo najpomembnejše je bilo odkritje renesančnih poslikav v severni hiši, célo stoletje starejših od časa, ko je v sosednji, južni hiši, preživljal zadnje mesece svojega življenja polihistor Valvasor. Tu so freske, ki so jih naslikali in zrli še ljudje Bohoričevega in Dalmatinovega časa, dveh nedvomno najznamenitejših mož, ki ju je dalo Krško. In pod tlemi so se očem arheologov razkrili vidni in otipljivi dokazi, da so na tem prostoru živeli že srednjeveški Krčani, eni tistih, o katerih priča sicer le peščica listin. Prav v tem delu Krškega je namreč nastala najzgodnejša trška naselbina, nekateri teh zidov in kamnov so videli še turške vpade in povzdignitev krškega trga v mesto, da ne govorimo o uničujočih požarih, ponavljajočih se stoletnih poplavah, potresih in vojnah, ki jim je bila hiša priča pozneje.“  Kot je še dejal dr. Golec, postaja z dokončanjem obnovitvenih del objekt, v katerem so prebivali Mencinger, Valvasor, Grün, pa tudi drugi neznani častilci lepih umetnosti iz 16. stoletja, - hiša napredka in omike: „Da bi bila v ponos in okras mestu, njegovim prebivalcem in obiskovalcem. Da bi kar se da dolgo služila namenjenemu poslanstvu in da bi mimoidočega opozarjala na zaslužna rojaka, Kranjca in Slovenca, ki sta se pod tvojo streho poslovila od tega sveta. Da okras tvoje notranjščine ne bi bile samo starodavne poslikave, temveč predvsem poživljajoči duh prihajajočih trenutkov.“

Otvoritveno listino sta ob kulturnem programu poleg dr. Golca podpisala še dr. Jelena Mencinger in krški župan mag. Miran Stanko, nakar so si obiskovalci ogledali obnovljen objekt, v kateri je urejena tudi Mencingerjeva spominska soba. V bodoče bo njen ogled možen, kakor tudi preostalega muzejskega dela v objektu, po predhodni najavi v Mestnem muzeju Krško.

B. M.