Parafraze v 52-ih podobah

V galeriji brežiškega gradu so do 13. aprila na ogled zanimiva umetniška dela izbranih 52-ih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so ustvarjali na temo Parafraze.

»Za četrto državno tematsko razstavo smo pri JSKD izbrali parafraziranje in citiranje del iz bogate zgodovine likovne umetnosti. Postopek, pri katerem avtor pri snovanju lastne kreacije uporabi delo, ki je že del umetnostne zgodovine in širše kulturne zavesti, je staro umetniško izražanje. Prav v zadnjih desetletjih pa so parafraziranje, citiranje in prilaščanje postali pomembna likovna praksa, ki v marsičem oblikuje smernice v sodobnem likovnem dogajanju. Vendar se za to temo nismo odločili le zaradi aktualnosti tovrstnih postopkov, ampak predvsem zato, da bi spodbudili pogosto premajhno željo ljubiteljskih ustvarjalcev po spoznavanju in prepoznavanju bogate zakladnice umetniških del, ki so stoletja in tisočletja oblikovala našo kulturno in civilizacijsko podobo ...« je zapisal v spremljajočem katalogu državne tematske razstave pod naslovom »Parafraze« akademski slikar, grafični oblikovalec, pedagog, publicist in avtor priročnikov s področja umetnosti Janez Zalaznik.

Med avtorji razstavljenih del so trije iz Posavja – Gordana Dobriha iz Sevnice z Vztrajnostjo spomina po delu Salvadorja Dalija, Janez Klavžar iz Brežic s sliko Umetnik, ribe in model ter Ana Mamilovič iz Brežic s sliko Umetnik in model II. Brežiška umetnika  sta za parafraziranje izbrala Pabla Picasa in njegovo sliko Umetnik in model.

Vsako likovno delo na razstavi je posebna, enkratna zgodba, ki jo doživi obiskovalka oz. obiskovalec ob ogledu ali kakor je zapisal Janez Zalaznik: »Državna razstava na temo parafraz likovnih del obiskovalcem ponudi pester konglomerat likovnih pristopov, tehnik in zamisli, ob katerem bodo tudi sami lahko preverjali svoje »razumevanje« umetnosti in odprtost za drugačne likovne pristope, kot so jih vajeni na razstavah ljubiteljskih likovnikov. Prenekatero delo bo gledalca presenetilo v navidezni preprostosti tako zamisli in izvedbe. Toda ravno stvaritev, ki je videti preprosta in za katero se gledalcu zdi, da bi se je zlahka domislil tudi sam, je običajno tista, v katero je bilo vloženega največ razmisleka pa tudi likovnega znanja, saj sta šele pravilna izbira in ekonomična uporaba likovnih izrazil avtorja pripeljala do končne podobe. Ustvarjalec je moral torej zelo premišljeno izbirati med številnimi možnostmi, da je izbral tiste, ki so mu omogočile jedrnato in učinkovito rešitev. Nič manj osupljiva pa seveda niso (tudi) dela, pri katerih so avtorji posegli po tehnično in/ali tehnološko zahtevnih likovnih tvarinah in pristopih, ki so od njih zahtevala visoko stopnjo obrtnega obvladovanja snovi in likovne občutljivosti za spajanje pogosto raznorodnih materialov ...«

S. R.