Pavle Ravnohrib: Ali naša kultura res živi dúha velikega pesnika?

V minulem petkovem večeru je potekala v Kulturni dvorani Sevnica osrednja občinska slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo danes v spomin na pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni govornik je bil filmski in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. Zveza kulturnih društev Sevnica (ZKD) je podelila štiri Prešernova priznanja in štiri Prešernove plakete.

PREJEMNIKI PREŠERNOVIH PRIZNANJ IN PLAKET

S podelitvijo Prešernovih priznanj in plaket se je ZKD Sevnica kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem poklonila za dolgoletno uspešno in odgovorno delo ter za posebne uspehe in dosežke na področju različnih oblik ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Prejemniki Prešernovih priznanj so postali trije dolgoletni člani folklorne skupine Spomin – Marta Bregar, Marjan Tegelj in Janko Pinosa – ter ustvarjalec verzov, v katerih opisuje naravo, ljubezen do domače zemlje in domovine Jožef Žnidarič, ki je tudi član literarne skupine Večerna zarja in kulturno-umetniške sekcije KUD Budna vas.

Prejemnica bronaste Prešernove plakete je postala foto sekcija Društva Svoboda Krmelj, ki neprekinjeno deluje od leta 2012 ter razvija kakovostno fotografsko ustvarjalnost in skozi fotografijo ohranja tudi spomin na življenje v skupnosti.

Srebrno Prešernovo plaketo je prejelo Društvo upokojencev (DU) Sevnica, ki v letos obeležuje 80 let delovanja. Društvo spodbuja delovanje MePZ Srebrni glas, literarne skupine Večerna zarja, folklorne skupine Spomin, rokodelske skupine Marjetice ter posameznikov, ki se ukvarjajo s kulturo.

Zlato Prešernovo plaketo so prejele Ljudske pevke s Telč, ki delujejo od leta 2002 v okviru Kulturno-športnega društva Telče. Skupina s svojim petjem ohranja bogato zakladnico ljudskih pesmi, znana pa je tudi po pripravi prireditve Telška žetev.

Zlato Prešernovo plaketo je prejelo tudi Godba Blanški vinogradniki, ustanovljena leta 2000, ki jo je prvo desetletje vodil eden od pobudnikov ustanovitve Martin Marko. Godba prispeva k razvoju in ohranjanju pihalne glasbe ter z nastopi bogati kulturno življenje.

RAVNOHRIB O JEZIKU, IDENTITETI IN ČASU, V KATEREM ŽIVIMO

V preteklost, v čas nastajanja prvih zapisov v slovenskem jeziku, ohranjenih v redkih rokopisih, kot so Brižinski spomeniki, ter Trubarjev trud, da bi skozi jezik povezal slovenski narod v enotno skupnost, je v uvodu svojega govora občinstvo popeljal osrednji gost in slavnostni govornik Pavle Ravnohrib. Primoža Trubarja je imenoval »očeta slovenskega naroda«.

Čas življenja Franceta Prešerna je opisal kot jezikovno zelo zahteven, saj je bila v njegovem času slovenščina jezik kmetov, dekel in hlapcev. »Najbolj slovensko mesto je bil Celovec, v ostalih mestih na Kranjskem in Štajerskem je bilo meščanstvo večidel nemško. Tudi izobraženci so med seboj komunicirali v nemščini, a Prešeren je s svojo visoko poezijo dokazal, da se lahko v slovenskem jeziku izražajo najbolj prefinjena čustva v pesniških oblikah, ki so bile dotedaj našemu pesništvu tuje,« je nizal podatke in nadaljeval, da slovenski narod svojo zgodovinskost izpričuje skozi kulturo.

Govornik se je dotaknil tudi državotvornosti, ko smo pred več kot tremi desetletji izkoristili edinstveno priložnost in ustanovili svojo državo. »Danes volje po samobitnosti, izpričane v tisočletnem boju za obstanek naroda, ni več čutiti. Prevzelo nas je malodušje, nasedli smo pogubnim ideološkim metastazam globalizma, ki zanikajo kakršno koli identiteto evropskih narodov in posledično tudi posameznikov, pripadnikov omenjenih narodov. Trubarjev moto Stati inu obstati v sodobni slovenski družbi izgublja svoj naboj. Ne zavedamo se resnosti časa, v katerem živimo. Vladarji sveta so si zadali cilj uničiti nacionalno, versko, spolno in vsakršno identiteto posameznika. Gospodarjem sveta je pokončen, svoboden, odgovoren in razmišljujoč posameznik nevaren in odveč. Ustvariti je treba brezoblično maso Nihčejev, ki jo bo usmerjal družbeni inženiring preko šolstva, kulture in množičnih medijev. Naša država pri tem ni izjema. Nasprotno, postaja idilično gojišče omenjenih ideologij,« je strnil misli o času, v katerem živimo in v katerem je skrb za jezik v sodobni slovenski družbi »skrajno mačehovska«.

Zakaj? Ravnohrib odgovarja: »Nimamo več vrhovne inštance, ki bi v okviru zakonske ureditve skrbela za normativno uporabo pravilne slovenščine v javnosti. V medijih je položaj katastrofalen – včasih ne dosega osnovnih kriterijev jezikovne norme. Do nedavnega je bil razlog komercialnega značaja. Lastniki medijev so zaradi pohlepa po dobičku odpuščali lektorje, ki so sicer skrbeli za lepo in pravilno slovensko besedo, novih pa niso zaposlovali. Tudi izobrazbena raven pisočih včasih ne dosega osnovnih kriterijev jezikovnih normativov,« je bil kritičen do odnosa slovenskega jezika v sredstvih javnega obveščanja.

»Praznujemo praznik kulture, ki smo ga poimenovali po Prešernu, toda – ali naša kultura res živi dúha velikega pesnika? Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo. Tako pravi Prešeren v svoji četrti kitici Zdravljice, ki je pesnikova oporoka narodu, ki ga je tako ljubil,« je poudaril slavnostni govornik in zaključil z željo, da bi kot narod trdno stali in obstali, odprti do sveta, vendar svoji na svojem.

KULTURA JE ŽIVO VEZIVO

Župan Srečko Ocvirk je v svojem pozdravnem nagovoru razmišljal o pomenu kulture, kot živem vezivu, ki nastaja vsak dan in gradi odnose. »Kultura v lokalnem okolju ni zgolj del preteklosti, temveč je živ in aktiven prostor sodelovanja, ustvarjalnosti in povezovanja. Kultura resnično živi takrat, ko jo soustvarjamo skupaj. Kultura povezuje in beseda ima v njej posebno težo. V lokalnem okolju ima beseda obraz in odgovornost. Kakšno skupnost želimo graditi? Ne le danes, ampak vsak dan,« je del razmišljanj, ki jih je župan delil z navzočimi v dvorani.

Predsednik ZKD Sevnica Jože Novak se je po svečani podelitvi Prešernovih priznanj in plaket zahvalil vsem, ki darujejo svoj čas, talent, znanje in srce.

Kulturni program so sooblikovali vokalistka Damjana Gligić ob spremljavi Doris Umberger na klavirju ter TEATERboš Osnovne šole Boštanj s predstavo FORK avtorja Anžeta Rusa. Prireditev je povezoval Ciril Dolinšek, samozaposlen v kulturi.

V preddverju dvorane je bila ob tej priložnosti na ogled razstava izbranih likovnih del XXV. mednarodnega sevniškega likovnega shoda Grad 2025.

S. R.

#povezujemoposavje