Po stopinjah prvih Bohor(i)čev k cerkvi sv. Jošta na Reštanju

Več kot 60 udeležencev se je v soboto, 30. maja, pridružilo domoznanskemu izletu Po stopinjah prvih Bohor(i)čev, ki sta ga že šesto leto organizirala Krajevna knjižnica Senovo in Bralni krožek DU Senovo.

Pred stavbo, kjer domuje senovska knjižnica, je zbrane v imenu organizatorjev pozdravila bibliotekarka Urška Šoštar ter predstavila zgodovinsko in geografsko izhodišče vsakoletnega domoznanskega dogodka. Ta temelji na dejstvu, da se v krstnih knjigah župnije Rajhenburg za zaselka Plešivec in Završe v 17. stoletju prvič pojavita zapisani obliki priimka Bohorič. Četudi se prvotni cilj, zastavljen ob prvem domoznanskem izletu leta 2021 v okviru Bohoričevega leta, to je natančneje določiti rojstni kraj Adama Bohoriča, zaradi pomanjkanja virov nekoliko oddaljuje, ostajajo organizatorji dogodka zvesti kulturi in literaturi. In tako so se v tem letu naslonili na Kosovelovo leto. Zbrane je pred knjižnico nagovoril podžupan MO Krško Dejan Žnideršič, saj je bil program umeščen med prireditve ob prazniku MO Krško. Poudaril je pomen tovrstnih dogodkov, ki imajo domoznanski, rekreativni, strokovni, pa tudi povezovalni in družabni značaj. Na pot je zbrane pospremila pesem Antonije Amon »Sv. Jošt«, ki jo je prebrala Boža Ojsteršek.
 
Po prijetnem sprehodu z Ravnega Loga je v cerkvi sv. Jošta na Reštanju sledil osrednji kulturi del programa. Boža Ojsteršek je uvodoma podala pregled dosedanjih vsebin in predavateljev, ki so sodelovali na prireditvah v preteklih letih, in poudarila, da se vsako leto domoznanski izlet nadgradi s strokovno in kulturno vsebino, ki se pogosto razvije v pravi simpozij.

Vsebino tokratnega srečanja so pripravili in predstavili člani Bralnega krožka DU Senovo, ki so z dejstvi in branjem poezije omogočil simpatično in poučno, s številnimi drobnimi dejstvi podprto popotovanje skozi življenje in delo Srečka Kosovela (1904–1926). Vsebino kulturnega programa je zasnovala Tatjana Umek, ki je predstavila zgodbo Krasa, kjer je brezskrbno otroštvo med bori, vinogradi, brinjem, burjo, predvsem pa družinsko ljubeznijo in kulturo preživljal Srečko Kosovel. Z izbranimi recitali so pestrost Kosovele poezije, ki presega 1200 pesmi, predstavili Karmen Perme, Sonja Simončič, Branko Margon in Marija Krušič. Od »Dečka s sončnico na rami«, pesmi o Krasu in »Pa da bi znal« do »Rdeče rakete«, »Kons. 5«, »Novi človek prihaja« in drugih pesmi so pokazali, da je Kosovelovo poezijo potrebno sprejemati in doživljati s pesnikovimi besedami »moja pesem je moj obraz«, ki se je odseval tako v otroški kot odrasli poeziji, stilsko segal od impresionizma v ekspresionizem ter sčasoma postajal vse bolj kritičen in revolucionaren, ko so rimo zamenjale nove pesniške oblike.
 
V Kosovelovem življenju je imela velik pomen tudi glasba. Za glasbeno obogatitev prireditve so poskrbeli mladi glasbeniki, učenci Glasbene šole Krško, Lina Jeler in Judita Ojsteršek s flavto in Rok Butkovič z violino. MePZ DU Senovo je zapel pesem Srečka Kosovela »Pa da bi znal«, ki jo je za pevski zbor uglasbil Janko Avsenak, kar je kot posvetilo zapisal tudi v partituro. Ponovno pa je, kakor vsako leto, v cerkvi zadonela »Jutranja pesem« Adama Bohoriča.

Bralni krožek DU Senovo se je v zaključku zahvalil vsem, ki so sooblikovali tokratno prireditev kakor tudi vsem tistim, ki vsako leto prispevajo k njeni uspešni izvedbi, še posebej župnijama Brestanica in Koprivnica, ki se strinjata z uporabo cerkve sv. Jošta za kulturno prireditev, domačinu in mežnarju Stanislavu Klavžarju, ki odpre vrata cerkve in poskrbi za njeno urejenost, družini Jožice Božičnik, ki ustvari topel in prijeten sprejem ter dobrovoljno prispeva k pogostitvi, ter za pestro in bogato sodelovanje MePZ DU Senovo in Urški Šoštar. V imenu DU Senovo sta zbrane nagovorila Franc Brinovar in Ludvik Grilc.

Urška Šoštar, Valvasorjeva knjižnica Krško