Po stopinjah znamenitih protestantov in osebnosti Krškega

V okviru kulturno-umetniškega festivala Reaktor, ki je drugo leto zapored izpostavil jezikovno in kulturnozgodovinsko dediščino protestantizma ter protestantov, ki so del svojega življenja preživeli in ustvarjali v Krškem in Posavju, se je med 20. in 31. oktobrom zvrstilo več dogodkov. Program je ponudil raznolike kulturne, ustvarjalne in doživljajske vsebine, namenjene vsem generacijam in širšemu krogu zainteresirane javnosti.

Osrednji poudarek festivala, posvečen jeziku, knjigam in pomembnim osebnostim iz obdobja reformacije, predvsem protestantoma Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu, so organizatorji namenili prazničnemu 31. oktobru – dnevu reformacije. Kulturni dom Krško s svojima enotama Mestni muzej Krško in Grad Rajhenburg, JSKD OI Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško ter Center za podjetništvo in turizem Krško so za ta dan pripravili več vsebinsko povezanih dogodkov.

Že v zgodnjih dopoldanskih urah so v Valvasorjevi knjižnici Krško pripravili ogled originalnega izvoda Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Obiskovalci so si to dragoceno knjižno delo lahko ogledali ob predvajanju dokumentarnega filma, ki je predstavil zahtevni postopek njegovega restavriranja. Dopoldanskemu dogajanju se je pridružila tudi skupina zainteresiranih obiskovalcev, ki se je udeležila vodenega sprehoda po najstarejšem delu mestnega jedra Krškega. Sprehod je organiziral Center za podjetništvo in turizem Krško, vodil pa ga je turistični vodnik Janko Božič, ki je v kostumu in vlogi Adama Bohoriča udeležencem približal življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih protestantskih piscev. Bohorič je namreč avtor prve slovenske slovnice Zimske urice (Arcticae horulae) in po njem poimenovane slovenske pisave – bohoričice, ki je bila v rabi od sredine 16. do sredine 19. stoletja. Adam Bohorič, rojen okoli leta 1524, predvidoma na območju obronkov Bohorja, je med letoma 1551 in 1563 vodil šolo v Krškem. V njej se je šolal tudi Jurij Dalmatin, rojen okoli leta 1547 na območju nekdanjega krškega gospostva. Oba sta sodelovala pri enem najpomembnejših dosežkov slovenske kulturne in jezikovne zgodovine – pripravi prvega celovitega prevoda Svetega pisma v slovenski jezik.

»Adam Bohorič« je udeležence sprehoda najprej popeljal skozi Gaj zaslužnih občanov, kjer jim je predstavil pomembne osebnosti Krškega, ovekovečene v doprsnih kipih. Vsaka od njih je v različnih obdobjih pomembno prispevala k razvoju mesta in občine, njuni prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru in zunaj njegovih meja ali pa pustila pomemben pečat na posameznih področjih družbenega, kulturnega, gospodarskega in športnega življenja. Poleg Bohoriča in Dalmatina so to še duhovnik, pesnik, kronist, narodni buditelj in sadjar Dragotin Ferdinand Ripšl; pisatelj, pesnik in pravnik Janez Mencinger; pionir slovenske psihologije, pisatelj, politik in učitelj dr. Mihajlo Rostohar; podjetnica in krška dobrotnica Josipina Hočevar; akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček; botanik in strokovnjak za hortikulturo France Vardjan; gospodarstvenik in ustanovitelj Tovarne celuloze na Vidmu Fran Bonač; družbena delavka in pobudnica številnih mladinskih projektov Rezi Pirc ter družbenopolitični delavec, športni funkcionar, pobudnik številnih razvojnih aktivnosti in projektov v Krškem ter častni občan mesta Jože Habinc.

Zatem je Bohorič udeležence popeljal še po najstarejšem delu naselja Krško, ki se kot trg prvič omenja leta 1351, mestne pravice pa mu je leta 1477 podelil cesar Friderik III. Zaradi nevarnosti turških vpadov je bilo Krško že v poznem srednjem veku utrjeno z mestnim obzidjem. To ni obdajalo celotnega mesta, saj sta ga na zahodu varovala strmo pobočje Trške gore, na vzhodu pa reka Sava. Obrambni zidovi so potekali predvsem na severni in južni strani naselbine. Z rastjo in širitvijo mesta proti jugu se je spreminjal tudi potek njegovega obzidja. Prvotna južna obrambna meja je bila na območju današnje občinske stavbe, pozneje pa so zgradili novo južno obzidje, ki je potekalo od savskega brega mimo severnega roba današnje policijske postaje proti Trški gori. O nekdanji utrjenosti mesta pričajo tudi zgodovinski zapisi o mestnih vratih in obrambnih stolpih (vir: Boris Golec, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto Krško v 16. stoletju). Enourni sprehod so udeleženci sklenili na Hočevarjevem trgu, kjer jim je kostumirani vodnik predstavil še tamkajšnjo cerkev sv. Janeza Evangelista ter ob doprsnem kipu spomnil na življenje in delo gospodarstvenika, podjetnika in krškega dobrotnika Martina Hočevarja. Ta je s svojo dobrodelnostjo pomembno zaznamoval razvoj mesta, saj je med drugim omogočil gradnjo več šolskih poslopij, tudi meščanske šole na Hočevarjevem trgu, v kateri danes domuje Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru.

Praznično dogajanje ob dnevu reformacije se je nadaljevalo tudi v popoldanskih urah. V Mestnem muzeju Krško so medgeneracijsko delavnico Spoznaj skrivnosti starih knjig in čudovitih črk posvetili predstavitvi knjigoveške obrti in izdelavi knjig miniaturk. Udeleženci so pod vodstvom knjigoveza Igorja Kužnika in kaligrafinje Loredane Zega spoznavali skrivnosti nastajanja knjig in lepoto kaligrafije. Na Gradu Rajhenburg so pripravili tematsko družinsko vodstvo V kakšnem jeziku govori grad?, popoldanski program pa se je sklenil z javnim vodstvom Valvasorjevi v Krškem, Mencingerjeva hiša z renesančnimi poslikavami, ki sta ga pripravili zgodovinarki dr. Helena Rožman in Karla Pacek. Obiskovalci so si lahko čez dan ogledali tudi razstave in zbirke v Mestnem muzeju Krško, Galeriji Krško in na Gradu Rajhenburg.

B. M.