Časopis za pokrajino Posavje
30.07.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pogovor o muzejih z dr. Tanjo Roženbergar

Objavljeno: Sreda, 19.05.2021    Rubrika: KULTURA Redakcija
Slika1

Dr. Helena Rožman (levo) v pogovoru z gostjo, etnologinjo in muzeologinjo dr. Tanjo Roženbergar (desno)

Ob mednarodnem muzejskem dnevu, ki ga v okviru globalne institucije ICOM obeležujemo vsako leto 18. maja, je na YouTube kanalu Kulturnega doma Krško potekal pogovor z etnologinjo, muzeologinjo ter kustosinjo v Slovenskem etnografskem muzeju dr. Tanjo Roženbergar. Pogovor je usmerjala dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško.

Dr. Tanja Roženbergar ima na podlagi svoje bogate poklicne poti specifičen uvid v muzejsko problematiko, zato sta se z Rožmanovo dotaknili raznolikih vidikov te problematike. Roženbergarjeva je uvodoma dejala, da se še vedno nahajamo znotraj epidemičnega obdobja, da pa so muzeji čedalje bolj razumljeni, a vendar po njenem mnenju še vedno ne dovolj.

Od Dolenjskega muzeja do Muzeja revolucije v Celju

Slika2

Dr. Tanja Roženbergar, etnologinja, muzeologinja ter kustosinja v Slovenskem etnografskem muzeju

Dr. Tanja Roženbergar izhaja iz Dolenjske, natančneje iz Novega mesta, sama pravi, da se rada vrača v to »mehko pokrajino«, ki jo navdušuje. Na začetku svoje poklicne poti je bila kustodinja pripravnica v Dolenjskem muzeju: »To je bilo lepo, polno obdobje, lep in velik izziv,« je opisala to obdobje svojega življenja.

Kasneje jo je pot vodila v tedanji Muzej revolucije v Celju, kjer je po besedah Rožmanove »odpirala nove vpoglede, zasidrala nove ideje in odprla področje urbane etnologije«, kar je bilo zanjo velik izziv, neke vrste vstop v neznano področje, kot se je izrazila sama.

Ravno v tem muzeju je dr. Roženbergarjeva ustvarjala ter delovala v sinergiji, saj so tam v kolektiv povabili tudi drugo stroko, šlo je za t.i. »prelom muzeološke misli«, kot ga imenuje sama. V okviru tamkajšnjega delovanja je zasnovala tudi Otroški muzej, kjer se je ukvarjala s tem, kako pridobiti novo publiko, kako nagovoriti najmlajše.

Razstava z naslovom »Alma Vox Populi«

Dr. Roženbergarjeva je nato nadaljevala, da so »muzeji družbeno pogojene institucije, ki se prilagajajo potrebam ter imperativom družbe.« V okviru tega je spregovorila tudi o projektu iz leta 2007, posvečenem Almi Karlin, ki ga je naslovila »Alma Vox Populi«. Po njenem mnenju gre za pomembno in spregledano žensko, sam projekt pa je po njenih besedah »inovativen glede na pristop, a malce spregledan«. Pri tem projektu je sodeloval tudi umetnik Mark Požlep, ki je pomagal soustvariti »avdiovizualno dokumentacijo pričevanj o Almi Karlin«, kot je razložila dr. Roženbergarjeva.

O nematerialni oz. nesnovni dediščini, o fuziji delovanja v muzeju, o projektu SWICH

V nadaljevanju je pogovor tekel o tem, da nematerialna dediščina brez pričevanj odide skupaj z nosilcem, pa o tem, da se v tem oziru meje brišejo in da vse postaja fuzija. Dr. Roženbergarjeva je denimo izpostavila, da »se brišejo meje med npr. glasbenimi zvrstmi, ravno tako pa je tudi v muzejskih znanstvenih disciplinah«.

V nadaljevanju je bil predstavljen tudi Evropski projekt SWICH iz obdobja 2014-2019 v okviru Etnografskega muzeja, kjer gre za sodelovanje z umetnikom, ki interpretira določeno zbirko, pri čemer je prišlo do »kritičnega diskurza ter interpretacije z lastno umetniško govorico,« tako je razložila dr. Roženbergarjeva.

O dostopnosti kulturne dediščine

»Muzejski prostor je del zelo pomembne paradigme in se udejanja v sami družbi, saj v depoju nima prave vrednosti,« je v nadaljevanju poudarila dr. Roženbergarjeva, nato pa je spregovorila o dostopnosti kulturne dediščine v okviru ranljivih skupin, dotaknila se je tudi digitalne dostopnosti v času korone ter intelektualne dostopnosti in dejala, da se kulturna dediščina včasih uporablja tudi za zelo komercialne namene. »Ne smemo biti posesivni do znanja, sama skrb za muzejski predmet ne sme onemogočati dostopnosti,« je še poudarila. 

Službovanje v Slovenskem etnografskem muzeju

Dr. Roženbergarjeva je bila en mandat direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, sedaj pa v njem službuje kot kustosinja ter ima v njem po besedah Rožmanove pomembno vlogo. Sama je o svojem delu povedala: »Delo tukaj je zame velik izziv; gre za nacionalni izziv z drugačnim načinom komunikacije, gre za mrežni element za mednarodno delo.«

Etnografski muzej vidi kot »izjemno zakladnico, velik potencial«, predstavlja pa tudi priložnost za razvoj zamejskega prostora v okviru problematike izseljencev. Dr. Roženbergarjeva je razložila, da »si rojaki želijo sodelovanja, želijo biti del naše zgodovine«.

Okrevanje muzejev v post-covidni družbi

Na koncu pogovora je dr. Roženbergarjeva dejala, da so muzeji zaupanja vredne institucije ter da imajo pomembno vlogo pri dvigu etike v sami družbi, saj se odzivajo na fenomene sodobne družbe ter jih zaznamuje poštenost. Nato je dodala, da je potrebno razmisliti o prihodnosti muzejev v post-covidni družbi in da bo verjetno kot stalnica ostala digitalna izkušnja dojemanja muzejskih vsebin.

Ob koncu pogovora je dr. Roženbergarjeva takole strnila svoje razmišljanje: »Muzeji bodo definitivno ostali. Ampak še več bo vredno, ker bo obstajal tudi muzej v digitalnem svetu.«

Pogovor je še vedno na ogled na tej povezavi.

A. K., foto: zajem zaslona
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte