Časopis za pokrajino Posavje
11.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pogovor z ddr. Igorjem Grdino o Ivanu Cankarju

Objavljeno: Torek, 23.06.2020    Rubrika: KULTURA Redakcija
valvasorjeva-grdina (5)

Pogovor o življenju in delu Ivana Cankarja

V ponedeljek zvečer je v parku starega mestnega jedra v Krškem v okviru Valvasorjeve knjižnice Krško skupaj z založbo Beletrina in Javnim skladom za kulturne dejavnosti, OI Krško, potekal pogovor o Ivanu Cankarju.

Z ddr. Igorjem Grdino se je pogovarjal bibliotekar Vilko Planinc. Osrednja tema pogovora je bilo Grdinovo razmišljanje na podlagi njegove zadnje napisane knjige z naslovom Ivan Cankar: Portret genija, Grdina pa je na koncu na kratko predstavil tudi svoje mnenje o vlogi in pomenu Adama Bohoriča za slovenski narod.

Na začetku večera je vse zbrane nagovorila bibliotekarka Valvasorjeve knjižnice Krško Polona Brenčič, ki je vsem zaželela prijeten večer in poudarila, da ta večer poteka tudi v sklopu praznovanja Bohoričevega leta in Poletnih večerov v parku, za katere je dejala, da so »dragocen prispevek k bogatitvi mestnega jedra Krškega«.
valvasorjeva-grdina (13)

Gost večera ddr. Igor Grdina



Brenčičeva je nato besedo predala Planincu in Grdini, ki je bil uvodoma predstavljen kot plodovit avtor, saj njegova dela obsegajo 1300 enot, od tega je napisal kar 30 samostojnih knjig, ena njegovih dram pa je bila celo prevedena v ruščino. Trenutno deluje na ZRC SAZU kot znanstveni svetnik, zaposlen pa je bil tudi na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval o starejši in novejši slovenski književnosti.

O Ivanu Cankarju in umetnosti pisane besede

V sproščenem pogovoru s Planincem Grdina pove: »Gradiva o Ivanu Cankarju je ogromno. Pri svojih sodobnikih je Cankar nedvomno zbujal pozornost, zanimanje, saj so ga vsi omenjali.« Grdina se je v nadaljevanju dotaknil znamenitih Cankarjevih del, kot so denimo Hlapci, Hlapec Jernej in njegova pravica, Pehar suhih hrušk in Martin Kačur. Spregovoril je o simboliki in skritem pomenu Cankarjevih besedil ter nenazadnje o vlogi njegovih staršev; mati ga je spodbujala, da se je izšolal, njegov oče pa mu je bil, čeprav je živel daleč stran, ravno tako v oporo. »Ivan Cankar je v slovenski javni prostor prišel skozi največja vrata in je presegel antropocentričnost umetnosti,« je poudaril Grdina.

»Umetnost je prva, ljubezen lahko počaka,« je svoje razmišljanje nadaljeval Grdina, ko se je dotaknil zanimive tematike – Cankarjevega ljubezenskega življenja. V tem oziru je še izpostavil, da je »umetnost Cankarja blokirala v stiku z žensko, ker je v njej iskal popolnost, toda ljubezen je odnos dveh. Če eden pričakuje popolnost, lahko domnevamo, da iz tega ne bo nič,« je še strnil svoje razmišljanje.

»Ko je Cankar vendarle našel ljubezen, je prenehal pisati. Vrhunec ljubezni je smrt in Cankar je to doživel,« je dejal Grdina.
Sicer pa je Grdina Cankarja označil kot suverenega opazovalca mestnega, vaškega in malomeščanskega življenja, ki je moč, kakršno je opisoval Nietzche v svojem konceptu nadčloveka, v svojih delih namesto moškim likom podaril predstavnicam ženskega spola.
Kar pa se tiče umetnosti v najširšem pomenu, po Grdini »pripada vsem in predstavlja prostor dialoga. Odprta je v vse smeri, zakaj pomembnejše kot je napisano literarno delo, tem več interpretacij omogoča.« Na koncu svoje razmišljanje zaključi: »Velike umetnine dopuščajo odprto branje«.
 
O Adamu Bohoriču in pomenu slovenskega jezika

»Bohorič je pokazal, da je slovenščina jezik, ki ima slovnico, da je torej življenja zmožen,« je nadaljeval Grdina in dejal, da se mu Bohorič zdi zanimiv, ravno tako pa je poudaril, da sta imela velik doprinos k razvoju slovenskega jezika tudi Trubar in Dalmatin.
»Bohoričeva slovnica je dobro pomagalo, da osvojiš jezik. Je kot matematika med jezikoslovnimi disciplinami, z izjemami in pravili,« je zaključil Grdina.

O slovenskem jeziku pa je dejal, da je nekaj živega in da v osnovi »govorimo zato, da nekaj povemo«, kar pišemo, pa je po njegovem potrebno premišljevati.

Večer se je zaključil v sproščenem tonu, na koncu so si zbrani lahko ogledali tudi stojnico s knjigami, ki jo je v sklopu projekta Beletrinini trubadurji postavila založba Beletrina, pri kateri je Grdinova knjiga o Cankarju tudi izšla.

A. K.
« Nazaj na seznam