Časopis za pokrajino Posavje
30.11.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pogovorni večer s kresnikovim nagrajencem Romanom Rozino

Objavljeno: Četrtek, 29.09.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
DSC_1153

Gost pogovornega večera pisatelj Roman Rozina skupaj z bibliotekarko in zgodovinarko Polono Brenčič

V sklopu Poletnih večerov v parku je v torek, 27. septembra, v Valvasorjevi knjižnici Krško potekal pogovor s pisateljem Romanom Rozino, ki je v letošnjem letu za svoj roman z naslovom »Sto let slepote« prejel nagrado kresnik.

Vse zbrane je najprej pozdravila direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško Urška Lobnikar Paunović in nato predala besedo bibliotekarki in zgodovinarki Poloni Brenčič, ki je napovedala uglednega gosta pogovornega večera.

DSC_1135

Pisatelj, novinar in publicist ter kresnikov nagrajenec Roman Rozina

O PISATELJU

Romana Rozino (1960) javnost pozna kot pisatelja, novinarja in publicista, ki je med drugim delal kot novinar pri lokalnem časopisu in na RTV Slovenija. Kot je bilo zapisano v uradnem vabilu na dogodek, Rozina »že nekaj časa deluje kot samostojni književnik. V svojih knjižnih delih, ki jih je več kot trideset, se je največ posvečal domoznanskim vsebinam Zasavja, v zadnjem desetletju in pol piše predvsem romane in kratke zgodbe«. Brenčič je poudarila, da je Rozina poleg nagrade kresnik za svoje delo pred leti prejel tudi literarno nagrado modra ptica. V okviru pogovornega večera sta sogovornika predstavila avtorjev nagrajeni roman z naslovom Sto let slepote – gre za sago o družini Knap, kot je dejala Brenčič, ki zaobjema časovni okvir stotih let in slika življenje v zasavskih revirjih v 20. stoletju.

»Zasavje ste 'prerešetali' po dolgem in počez,« je nato dejala Brenčič, kar je Rozina takole pokomentiral: »Po dolgem času sem se kolektivnega dela malo zasitil. Po naravi sem bolj individualist. Nekako nisem premogel vzgona, zato sem se odločil, da grem na svoje. Nekje 7 let sem pisal daljša publicistična besedila za podjetja in občine in v tistem obdobju se mi je preteklost pokazala v drugačni luči – to me je začelo privlačiti in zato sem to kasneje poskušal prikazati v leposlovju.«

RUDARSKA PROBLEMATIKA ZASAVJA, IZPOVEDNA MOČ IN DOMOZNANSKA SLED KNJIGE
DSC_1156

Utrinek s pogovornega večera



Brenčič je izpostavila, da je moč potegniti vzporednice med Zasavjem, od koder prihaja pisatelj, in Posavjem, sploh kar zadeva t. i. knapovsko oziroma rudarsko problematiko, ki je obširneje predstavljena v nagrajenem romanu.

Tudi Rozina izhaja iz rudarske družine, sogovornika pa sta tekom pogovora ugotavljala, da na področjih, kjer so se nahajali rudniki, nekako ni bilo 'tretje poti' in svobode izbire – moški so delali v rudnikih, ženske pa so skrbele za dom. »Lahko si se izselil in umaknil, a šele s prihodom elektrike in nafte so se v danem času in prostoru začele razvijati vzporedne možnosti,« je še dejala Brenčič.

Sogovornika sta se dotaknila tudi dejstva, da je Rozina pustil neizbrisne domoznanske sledi v Zasavju, sploh kar zadeva Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, saj so ta področja, tako Rozina, bila zgodovinsko nepopisana, sploh v primeru rudarstva, športa in industrije. Brenčič je pri tem poudarila, da se vidi, da Rozina rad »'dolgočasne' dokumente spreminja v leposlovje«, Rozina pa je pri tem dodal, da je v leposlovne vode po novinarstvu in publicistiki zašel pri petdesetih letih.

»Knjiga ima od nekdaj moč, a na žalost v času digitalizacije izgublja bitko s številnimi mediji, čeprav velja, da se 'plehkih' vsebin hitreje naveličamo, tako da na tem mestu knjige ne bi popolnoma odpisal,« je uvodoma po razmisleku dejal Rozina v odgovoru na vprašanje, koliko lahko knjiga s svojo izpovedno močjo vpliva na družbene spremembe in jih vnaša v določen prostor.
 
O ROMANU STO LET SLEPOTE

Z romanom Sto let slepote je pri avtorju torej prišlo do, tako Brenčič, preskoka iz publicističnega besedila v leposlovje, pri katerem je avtor pisal v izredno realističnem slogu in brez t. i. knapovskih izrazov, kar je opazila tudi strokovna žirija nagrade kresnik. Sogovornika sta se dotaknila dejstva, da ima roman izredno zanimiv naslov, ki spominja na sicer že uveljavljeno ime nekega drugega romana v formatu svetovne književnosti, Rozina je na to dejal, da se preprosto rad 'igra z besedami'. Sicer pa se je za izbrani naslov odločil tudi zato, ker je protagonist romana slep.

»Pisanja se lotim tako, da se najprej seveda porodi ideja, v okviru katere približno vem, kaj bi rad povedal. Pri pisanju krajših del vse nekako 'držim v glavi', pri kompleksnejših leposlovnih delih pa sem si naredil celo rodovnik,« je še dejal Rozina. »Pazim na časovno komponento in pazim, da se liki 'obnašajo svojim letom primerno',« je pripomnil avtor. »V primeru tega romana sem moral marsikaj raziskati – denimo spiritualizem v času gospodarske krize; saj se ne počutim dobro, če sem na trhlih tleh. Želim si gotovosti, ko pišem o določenih zadevah,« je še pojasnil Rozina.

Sicer pa je roman Sto let slepote nastajal celih 5 let in se razprostira na več sto straneh, zaobjema pa družinsko kroniko izmišljene družine Knap, ki temelji na časovnem obdobju od leta 1900 do 2000, kar pomeni, da predstavlja obdobje dveh svetovnih vojn, gospodarsko in moralno krizo, povojno obnovo ter nenazadnje tehnološki in družbeni napredek, je razložila Brenčič.

»V romanu ni omenjenih resničnih krajev, čeprav se ve, da je družina Knap umeščena nekam v Zasavje,« je še poudarila Brenčič, kar je Rozina takole pokomentiral: »Želel sem ustvariti univerzalen prostor, liki so nastali kot mešanica več oseb, to torej niso dejanski ljudje iz resničnega življenja, temveč 'Frankensteini iz možganskega laboratorija'.«

NAGRADA KRESNIK

Brenčič je izpostavila, da je žirija letos v okviru podelitve nagrade kresnik prebrala kar 200 del, Rozina pa je pri tem dodal: »Potrebno je imeti določeno distanco do nagrad; menim, da je nekaj tudi naključje.« Sogovornika sta se tudi strinjala, da ni recepta, ki bi zajamčeno prinesel kresnika, je pa res tudi dejstvo, da tovrstna nagrada močno poveča branost določenega književnega dela.
»Je lepo, da te opazijo, a ni konec sveta, če nagrade ne dobiš – ravno tako pa ni konec sveta, če jo dobiš,« je še malo v šali in malo za res dejal Rozina. Sicer pa je roman Sto let slepote izšel tudi že kot ponatis v 1500 izvodih, je še izpostavila Brenčič. »Veseli me, da se knjiga bere in da gre med ljudi,« je še dejal pisatelj.

Avtor je v okviru pogovornega večera tudi prebral nekaj odstavkov iz svojega književnega dela, da je s tem publiki ponudil vpogled v to, kakšen slog in kakšna vsebina se skrivata v romanu, pri čemer pa konca romana sogovornika v okviru pogovornega večera nista izdala.

Po vsebinsko bogatem večeru so sledila še številna vprašanja publike, na katera je Rozina z veseljem in premišljeno odgovarjal, publiki pa je tudi zaupal, da ima trenutno že spisan nov roman, pri katerem potekajo še zadnja branja, napisal pa je tudi par otroških pravljic, tako da še zdaleč ne počiva in nikakor ni zaspal na kresnikovih lovorikah.

Valvasorjeva knjižnica Krško je gostu večera ob koncu pogovora v dar podarila književno delo posavskega avtorja Silva Mavsarja z naslovom Postelja iz knjig, česar se je Roman Rozina še posebej razveselil.

Pogovorni večer je bil izveden v sklopu Poletnih večerov v parku v organizaciji Valvasorjeve knjižnice Krško v sodelovanju z JSKD OI Krško ter ob podpori Mestne občine Krško. Dogodek je nastal v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja 2022.

A. K.
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

24.11.2021 | Redakcija

Ribe so del zdrave prehrane

29.10.2020 | Redakcija

Postrv po babičinem receptu

15.01.2022 | Oglas

Iz odpadka v zeleno energijo