Posavski muzej razkril zgodbo aristokratskih baročnih sani

V četrtek, 12. 3. 2026, je v Posavskem muzeju Brežice potekalo odprtje večzvrstne razstave Na saneh od baroka do danes.

Sani je podaril donator baron Gagern

Aristokratske baročne sani so ene izmed najlepših predmetov bogate zbirke Posavskega muzeja Brežice. Muzejskemu društvu za politična okraja Krško in Brežice jih je podaril baron Hans von Gagern (1877–1942). Velikodušni muzejski donator je v darilnem pismu januarja 1941 zapisal družinsko pripoved iz 18. stoletja. Po pripovedi sodeč, naj bi nekdo iz rodbine Auersperg sani prejel v dar od cesarice Marije Terezije (1717–1780) in jih najprej pripeljal na grad Mokrice. Tam so bile v lasti mokriške veje družine grofov Auersperg in njihovih sorodnikov in dedičev, baronov Gagernov. Po ustanovitvi muzeja v Krškem, katerega naslednik je Posavski muzej brežice, so bile sani do leta 2015 del stalne postavitve obeh muzejev. Prepis darilnega pisma barona Gagerna hranijo v PMB.

Na razstavi so kustoti in muzejski sodelavci sani, ki so še vedno v konservatorsko-restavratorski obravnavi, s primerjavo s podobnimi muzealijami iz evropskih zbirk postavili v mednarodni kontekst. Povezali so jih tudi z lokalnim posavskim okoljem s predstavitvijo kmečkih sani, ki so se uporabljale v Posavju. Kot dodatek so raziskali tudi podnebne značilnosti, ki so omogočile zlato dobo uporabe aristokratskih sani v 18. stoletju in predstavili še nekaj dejstev o neizprosnih zimah v Posavju nekoč. 

Na razstavi sani žal le v virtualni obliki

Poleg klasične fotografske in grafične dokumentacije je bil izdelan tudi 3D model sani, pred načrtovanimi posegi pa so bile izvedene obsežne naravoslovne analize in raziskave v sodelovanju s slovenskimi in tujimi strokovnjaki. Postopki so razkrili več podrobnosti o konstrukcijskih značilnostih, materialni sestavi ter naravi in obsegu poškodb. Zgodbe o saneh so pripravile kustosinje Stanka Glogovič, Mihaela Kovačič in Andrejka Vabič Nose, del o snegu in podnebju pa muzejska sodelavca Boštjan Kolar in Timotej Pavlin. 

Navzoče na razstavi je najprej pozdravila Alenka Černelič Krošelj, direktorica PMB. Razstavo sta predstavili kustosinji Andrejka Vabič Nose, ki je raziskovala umeščanje sani v evropski prostor, in Mihaela Kovačič, ki je raziskovala pot sani do muzeja in zgodovino družine donatorja, ter konservatorka-restavratorka Pika Škerlj. Slednja je povedala tudi, katere preiskovalne metode so bile opravljene na saneh: pregled površine z digitalnim mikroskopom, optična mikroskopija, analiza kovin, radiokarbonska datacija lesa, rentgenska fluorescenčna spirometrija, kar pojasni, zakaj obiskovalci razstave sani še niso imeli priložnosti videti v fizični obliki. »Pripravili smo 3D zapis sani, ki omogoča natančen digitalni prikaz oblike, dimenzij in konstrukcijskih značilnosti predmeta. Tak zapis omogoča analizo deformacij, prostorskih razmerij in poškodb z vidoko stopnjo natančnosti ter služi kot referenčno stanje za spremljanje morebitnih prihodnih sprememb,« je povedala konservatorka-restavratorka. 

Za glasbeno spremljavo je poskrbela Glasbena šola Brežice z nastopom mlade flavtistke Jane Ogorevc pod mentorstvom profesorice Andreje Pšeničnik in ob spremljavi profesorice Špele Troha Ogorevc. 

H. Z./vir: PMB

#povezujemoposavje