Posvet slovenskih esperantistov na Čatežu ob Savi

12. oktobra so se v Gostilni Les na Čatežu ob Savi zbrali slovenski esperantisti, in sicer na posvetovanju "Nadaljnji razvoj esperanta pri nas." Srečanje je potekalo v organizaciji Združenja za esperanto Slovenije (ZES) in Klub esperantistov Posavja (KEP), udeležilo pa se ga je 19 esperantistov.

Po pozdravnih nagovorih in dobrodošlici mag. Antona Miheliča, predsednika KEP (v esperantu) in Špele Ravnikar, članice KEP (v slovenščini), je sledil pozdrav in predstavitev poteka posveta s strani predsednika ZES mag. Janeza Juga. Po uvodni točki o nastanku in delu KEP pod naslovom "Dragocena posavska esperantska izkušnja" je stekla diskusija, ki je temljila na izhodiščih: zakaj esperanto pri nas in sedaj (Janez Zadravec), kdo je esperantist(ka) (mag. Zlatko Tišljar), ali potrebujemo organiziranost (mag. Ostoj Kristan) ter kje in kako spoznavati esperanto (mag. Janez Jug). Iz plodne razprave so udeleženci strnili več sporočil, med drugim, da lahko esperanto zaradi svoje mednarodne in jezikovno-enakopravne usmeritve upravičeno imenujemo "motor svetovne jezikovne demokracije", da je esperantist tisti, ki je pristaš esperantskega gibanja in propagira esperanto ter pozna vsaj osnove esperantskega jezika, izjemnega pomena so tudi t. i. prijatelji esperanta, vsekakor pa esperantsko gibanje ne sme biti omejeno z raznimi ideološkimi – političnimi in verskimi vsiljevanji. Vsi razopravljavci so bili tudi mnenja, da je organiziranost esperanta potrebna, saj je tako možno učinkoviteje nastopati pred ustreznimi organi doma, v EU in po svetu, da pa je nujna posodobitev razpoložljive učne tehnologije in iskanje ustreznih oblik uvajanja esperanta v vrtce in šole. Pomlajevanje esperantskih vrst in vključevanje esperanta v mednarodne prireditve je namreč nujno, sicer lahko esperantsko gibanje pri nas propade idr.

A. M. / B. M.