V kroniki Brestanice za leto 1891 piše: "20. avgusta se je otvorila tukajšnja čitalnica v gostilni Unschuldovi. Došlo je mnogo odličnega občinstva, tudi iz Krškega, Sevnice, Brežic in drugih krajev, med drugim 12 pevcev iz Zagreba." Podprte z revolucionarnimi dogodki v svetu, opogumljene z vse večjim tehničnim razvojem in duhovno spodbujene z vse pogostejšo domačo besedo v poeziji in prozi, so se v naši domovini kot lučke prižigala organizirana bralna društva, ki so se v začetku, tam v šestdesetih letih 19. stoletja imenovala čitavnice, v naš rajhenburški prostor pa je že vstopila kot čitalnica.
V čitalnicah je gorel močan ogenj oblikovanja in razvoja slovenske besede in z njo prebujanja narodne zavednosti. S ponosom nas v Brestanici sme navdajati zavest, da so se v našem manjšem trgu, odmaknjenem od večjih središč, tudi kresale domoljubne iskrice, da je skupina mož in žena začutila potrebo, da na tem prostoru ob vznožju Rajhenburškega gradu spodbudi petje narodnih pesmi, ljudske plese, pa tudi besede naših kulturnih velikanov z vzneseno, gorečo vsebino in tako krepi ponos, da smo Slovenci. Vse večja prikupnost domačega jezika je rodila željo, da bi v slovenskem jeziku zaigrali tudi igro. In 9. avgusta 1903. leta so ljudje od blizu in daleč napolnili dvorišče Unschuldove gostilne in živahno sodelovali z domačimi mladci in dekleti, ki so zaigrali izvirno šaloigro Jakoba Alešovca – Eno uro doktor.
110 let torej mineva letos od prve uprizoritve igre v slovenskem jeziku v takratnem Rajhenburgu. Imeli smo srečo, besedilo smo našli in v petek, 11. oktobra zvečer, je v Domu Svobode v Brestanici zopet zaživelo v svoji praizvedbi. Večer je bil oblikovan po vzoru prireditev nekdanje čitalnice, zato smo najprej prisluhnili ognjevitemu nagovoru dr Bleiweisa, ki ga je poosebil Franci Rakar, vznesenim recitacijam domoljubnih pesmi mladih literatov, nežnemu petju Anje in Klare Drstvenšek ob spremljavi citer ter donečim zvokom Rajhenburškega okteta in tenorista Marka Železnika. Nato pa je povezovalec čitalniškega večera in njegov snovalec Žiga Kump napovedal enodejanko Eno uro doktor, ki jo je odlično zaigrala gledališka skupina domače Svobode.Kulturni ogenj, ki ga je zanetila čitalnica, poslej v Brestanici ni več ugasnil. Rojevale so se različne skupine – pevske, telovadci, instrumentalne zasedbe, igralske družine, vsi so bogatili kulturni utrip kraja.
Vanj je močno zarezala druga svetovna vojna, a po njej se je kulturno delo ponovno razplamtelo. Rodila se je naša Svoboda in z njo raznolikost in bogastvo kulturnega ustvarjanja, ki je našlo pot v srca ljudi in v nepozabne spomine. Ti pa nosijo tudi človeško podobo – podobo ljudi, ki so z veliko voljo, iznajdljivostjo, vedno svežimi idejami in izraznim bogastvom tkali to našo kulturno tkanino. Jubilej igrane besede smo zato želeli obogatiti še z njihovimi podobami, se spomniti naših izvajalcev in se pokloniti njihovemu spominu. Zato smo v predverju doma pripravili tudi razstavo fotografij nekdanjih ustvarjalcev v brestaniški Svobodi in nekaterih nepozabnih dogodkov. Prijazno in strokovno jo je uredil naš akademski slikar Rajko Čuber. Vzbudila je veliko zanimanja, hkrati pa smo ugotavljali, kakšno bogastvo dogodkov in koliko posameznikov, ki so jih nekdaj pomagali ustvarjati, v tem našem malem prostoru nismo mogli prikazati, a jim zato nismo nič manj hvaležni za njihov delež v Svobodi.
M. M., foto: A. Moškon