Predstavitev 4. zvezka Brežiških študij S patri smo si bili dobri

V soboto 14. decembra 2013 je v prostorih nekdanjega frančiškanskega samostana, danes pa Gimnazije Brežice, potekala dobro obiskana predstavitev četrte knjige v zbirki Brežiške študije z naslovom S patri smo si bili dobri, tri stoletja brežiških frančiškanov, ki ga je izdalo Društvo za oživitev mesta Brežice, založili pa založbi Neviodunum in brat Frančišek.

j se naselijo v mesto, so v letu 1658 frančiškane povabili brežiški mestni možje z namenom, »da bi si priskrbeli duhovno tolažbo«. Samostan in cerkev, ki so ju postavili ob pomoči članov družine Frankopan, lastnice brežiškega gradu, sta postala center ne le duhovnega, marveč splošnega družbenega napredka. Za brežiški samostan je svoja prva umetniška dela pri nas naslikal Valentin Metzinger, najpomembnejši baročni slikar na Slovenskem. Samostanska knjižnica je hranila knjige ne le s teološkimi vsebinami, ki so jih uporabljali študenti moralne teologije, pridigarji in spovedniki, pač pa tudi take s področja zdravilstva in lekarništva. Frančiškani so mnogim lajšali tudi telesne tegobe. Kakor so se spominjali starejši Brežičani in okoličani, so berači v samostanu vedno dobili vsaj kruh, če že ne toplega obroka. Po kruh so hodili tudi šolarji iz mestne šole, na kateri so bili frančiškani učitelji, od ustanovitve do druge polovice 19. stol.

Vsebino zbornika, ki ga je uredil Jože Škofljanec, je predstavil muzejski svetnik in kustos v Slovenskem šolskem muzeju Branko Šuštar. V šestnajstih prispevkih v zborniku je tako opisano življenje v samostanu in srečevanja z njegovimi prebivalci. V prvih prispevkih sledimo umestitvi samostana v življenje reda in province, družbenega in cerkvenega življenja pri nas ter predstavitvi samostanskih pravil. V treh naslednjih prispevkih sledimo zgodovinskemu pregledu od prihoda frančiškanov v Brežice, da njihovega izgona v letu 1941 in neuspešnemu poskusu vrnitve po končani vojni. Temu sledijo predstavitve stavbne zgodovine samostana in cerkve, čaščenja in upodobitev Antona Padovanskega, samostanskega zavetnika, ter njegove knjižnice in dejavnosti povezanih s knjižničnim gradivom: priročnikom za spovednike, pesmarice, ki jo je uporabljal organist, treh baročnih rokopisnih pridig ter študija moralne teologije, ki ga samostan gostil v 18. stol. vloge frančiškanov pri začetkih osnovnega šolstva v Brežicah.

Izdajatelji so knjigo posvetili lani umrlemu p. Felicijanu Pevcu, ki je z zbiranjem knjižnega in drobcev arhivskega gradiva nekdanjega brežiškega samostana botroval več prispevkom objavljenim v zborniku.

Predstavitev, ki jo je vodila Alenka Černelič Krošelj, predsednica Društva za oživitev mesta Brežice, so s branjem odlomkov iz knjige in pevskima točkama poživili dijaki brežiške gimnazije.

Pripravil: Jože ŠkofljanecFotografije: Davor A. Lipej