Predstavitev knjige in zgoščenke radeških folklornikov v Vrhovem

V soboto je v Prosvetnem domu v Vrhovem Folklorno društvo Brusači Radeče predstavilo plod nekajletnega dela na glasbenem in domoznanskem področju. Izdali so knjigo Povedal' so avtorice Cvetke Hudoklin, v kateri so zbrana pripovedovanja najstarejših radeške občine, in zgoščenko Sem vprašal mamico.

Rdečo nit predstavitve je vodila Jerneja Novak, ki je skozi vezno besedilo nanizala utrinke iz knjige, denimo, kako so si otroci sami izdelovali igrače (mlinček, pišuko, drsalke, celo žogo so naredili v času kolin iz mehurja), kako je potekalo šranganje in kakšne so bile ohceti ter kako so si v času pustovanja krajani privoščili marsikakšno vragolijo. Uvodni in sklepni del nagovora prireditve je pripravila Nina Muhvič.

Z območja Vrhovega in okolice so se prošnji glede sodelovanja pri projektu, katerega usmeritveni del je prevzela priznana slovenska etnologinja Marija Makarovič, odzvali Ivan Kozorog, Gabrijela Istenič (po domače Pintarjeva Elica) in Anton Skoporc – slednjega na predstavitvi zaradi bolezni ni bilo, sta pa njegove pozdrave navzočim prenesli njegovi hčerki.

Knjigo, ki je pomemben dokument zapisov, kako so ljudje nekoč odraščali, se družili in delali, in kakšni običaji so krojili njihova življenja, je izdalo društvo, levji delež opravljenega dela pa gre pripisati predsednici FD Brusači Radeče Cvetki Hudoklin, ki je svoje življenje v zadnjih petih letih skorajda povsem podredila realizaciji zastavljenega projekta.

Zapise pripovedovalcev je vestno pretipkala, in preoblikovala ter večkrat obiskala pripovedovalce, nato pa zapise s pomočjo Zdenke Hudoklin, ki je knjigo lektorirala, predala Nevenki Flajs, katera je poskrbela za oblikovni del in pripravo za tisk.

Časi, ki segajo skoraj stoletje nazaj v preteklost, so bili resnično v marsičem zelo drugačni od današnjih, kar je skozi pripovedovanja nazorno opisano znotraj treh sklopov: od setve do žetve; od zibelke do groba in praznično leto.

Besedilo in stare fotografije iz osebnih družinskih arhivov knjige lepo dopolnjuje zgoščenka, saj so na njej zbrane ljudske pesmi, katere so pevci Folklornega društva Brusači Radeče posneli v studiu Radia Ognjišče, in katere, kot je v zaključnem nagovoru dejala Jožica Žibert (zdaj že nekdanja, sicer pa dolgoletna gonilna sila pevcev v društvu), pomembno – zaradi svoje vsebino - prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine.

Izrazila je tudi hvaležnost Adriani Gaberščik in Vesni Sever Borovnik ter Javnemu sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Laško, znotraj katerega sta na območnem srečanju že pred desetletjem omenjeni izbrali radeške pevce (nekateri med njimi so tudi folklorni plesalci) za udeležbo na regijsko srečanje.

Kulturni program predstavitve so oblikovali člani Folklornega društva Brusači Radeče, z ljudsko pesmijo in z značilnimi plesi za določene običaje, kot tudi s pripravo humornega vložka, s katerim so  zbranim prikazali, kako so včasih na območju Vrhovega «odmerjali cesto« tik v predpustnem času. Otroci, ki so aktivni v gledališki skupini Prosvetnega društva Vrhovo, so pripravili prikaz, kako se lotiti peke kruha, pri čemer so jim, vse do priprave potrebnih sestavin, pomagala navodila »strica Googla«.

Ker pa se pravega testa ne da zamesiti po navodilih, so medse povabili Francija Planinca, izkušenega peka in kuharja, ki je veščine dobre peke začel nabirati v rodnih Radečah že od svojega dvanajstega leta starosti dalje in kateri je na to temo pred leti spisal tudi knjigo Kruh in pecivo po domače, mesenje pa zaključil z besedami otrokom: »Vedno morate spoštovati mamo, pravzaprav vsakogar, ki zna speči kruh.«

Ob koncu se je predsednica FD Brusači Radeče Cvetka Hudoklin zahvalila pripovedovalcem, županu za njegov angažma pri pomoči glede pridobivanja sponzorjev, Jožici Žibert za njeno srčno delo z vidika pevcev v društvu, pri katerem ji je sicer pomagala tudi Vida Adamič ter nekaterim sponzorjem, ki so bili prisotni na predstavitvi.

Predstavitev knjige in zgoščenke je spremljala razstava starih fotografij, katere so tudi objavljene v knjigi - teh je skupno 340, izbor tistih z vrhovško tematiko pa je bil izobešen na stenah prosvetnega doma in na razstavnih panojih – na njih je marsikdo prepoznal ali sebe ali svoje sokrajane.

Druženje se je nadaljevalo ob zakuski. V petek, 22. novembra, bo predstavitev izvedena še na Svibnem in v soboto, 23. novembra v Radečah, v pomladnem času prihodnjega leta pa tudi v Zidanem Mostu.

Doroteja Jazbec