Pregl: Slovenija je, kar se knjig tiče, srečna dežela

V Brežicah je letošnja proslava ob kulturnem prazniku v organizaciji Zveze kulturnih društev Brežice potekala dva dneva pred samim praznikom. Na slavnostni prireditvi v brežiškem Domu kulture je bila vsa pozornost usmerjena v prejemnike priznanj in odličij ZKD Brežice. Njegov predsednik Jože Denžič je podelil po dve častni priznanji, zlati, srebrni in bronasti odličji ter priznanji.

Na prireditvi, ki je bila v znamenju spomina na Ivana Cankarja, čigar leto obeležujemo, so bila priznanja in odličja podeljena po žlahtnosti. Prejemnici priznanja ZKD Brežice za leto 2017 sta Tina Guček (KD Gasilski pihalni orkester Loče) in Anita Veršec (KD Globoko, Vokalna skupina Barbara). Bronasto odličje sta prejela Damjan Žerjav (Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče) in Rosana Horvat (Plesno društvo Imani). Srebrno odličje je šlo v roke Otroški folklorni skupini KUD Oton Župančič Artiče (prevzeli so ga mentorica Vesna Bogovič ter mlada folklorista Jaka Cerjak in Ela Polšak Abazovič) ter Florijanu Bergantu (Društvo za oživitev mesta Brežice). Odličje zlatega leska sta dobila Simona Rožman Strnad (KD MePZ Viva Brežice) in Ivan Kovačič (KD Gasilski pihalni orkester Loče). Dobitniki najžlahtnejšega, častnega priznanja pa so Franc Franko in Jožef Tomše (KUD Slavček Velika Dolina) ter Rudi Stopar (KD Franc Bogovič Dobova). Žal se je g. Tomšetu pretekli teden življenjska pot iztekla, tako da je častno priznanje prevzel njegov sin Jože. Sicer pa sta bila g. Franko in g. Tomše skupno že sto let člana MoPZ Slavček Velika Dolina, vsak po 50 let, k zboru sta prišla na isti dan. Bila sta prijatelja iz iste vasi - Ribnice, nepogrešljiva sta bila tudi pri ljudskih pevcih, poleg petja sta opravljala tudi ostale funkcije v zboru. V teh 50 letih sta prehodila ali za vaje in nastope prevozila vsak po 50.000 kilometrov.

Rudi Stopar, v Sevnici živeči kipar, grafik in pesnik, v brežiški občini umetniško deluje že dobrih 20 let. Začel je v Kulturnem društvu Žarek, po njegovem usihu se je v okviru KD Franc Bogovič Dobova osnovala Literarna sekcija Beseda, v kateri so ga določili za mentorja. Ob rednem mentorskem delu je vodil tudi več delavnic o pisanju haikujev. Je tudi član uredniškega odbora literarnega občasnika Zven, v katerem so objavljeni avtorski prispevki članov Besede, in tudi avtor njegove oblikovalske zasnove. Poeziji se je zapisal že v mladosti. Pesmi je objavljal v Samorastniški besedi in Rasti ter edicijah v prejšnji skupni domovini in na Japonskem. Kasneje je izdal več pesniških zbirk pod naslovom Te moje pesmi in haiku poezijo, za katero je dobil prvo nagrado na Japonskem. Plodovo njegovega kiparskega ustvarjanja, kot so kipi, spomeniki in skulpture, so postavljeni po vsej Sloveniji, med drugimi je izdelal skulpturo pastirčka - sv. Vendelina, zavetnika drobnice, ki stoji na starem izkopanem originalnem kamnu med novim in obnovljenim starim hotelom v Termah Čatež, pa spomenik kurirski postaji med NOB pri Sromljah. V imenu vseh letošnjih kulturnih nagrajencev se je zahvalil Stopar in med drugim povedal: »Verjamem, da delim s tovarišijo za menoj svoje misli in zahvalo, saj nas veže drobna 'škrbetuljka' na levi strani naših prsi, s predanostjo, ustvarjalnostjo lepot, iskrenostjo in svobodo ter hvaležnostjo, da smo lahko z vami in med vami tisto, kar smo, in samo to, kar smo.« In še: »Ljoba Jenče pravi, da je naš čas konfuzen zato, ker ni več svetosti, obrednosti in šegavosti. Vračanje tega je naše torišče dela. Izpolnjujmo zavezo našim velmožem, ki jim je dom bil svetinja. Posebno smo dolžni to našima kulturnima maziljencema, večnemu Prešernu in letošnjemu slavljencu Cankarju.«

Slavnostni govornik na proslavi je bil mladinski pisatelj Slavko Pregl. Malce hudomušno je dejal, da so sodelavci ZKD Brežice s tem, ko so za slavnostnega govornika izbrali mladinskega pisatelja, naredili tvegano potezo, »saj se nikoli ne ve, kaj se takim piscem utegne motati po glavi«. Omenil je, da ga na te kraje vežejo mladostni spomini, saj je pri babici na pašniku v Žadovinku pri Krškem pasel krave in kidal gnoj, z dedom pa sta pozimi na saneh s konjsko vprego babico peljala v Čateške toplice, da bi ji omilili bolečine v križu. Poudaril je, da je »mala slovenščina« dvanajsti jezik sveta, v katerega je bila prevedena Biblija, knjiga vseh knjig. »Danes se v svetu govori nekaj čez 6000 jezikov in vsako leto jih nekaj deset umre. Zato se moramo zavedati, da že skoraj 500 let hranimo in negujemo izjemno dragocen biser. Izjemno pomemben prispevek k temu je dal tudi vaš rojak Jože Toporišič,« je povedal in dodal: »Slovenija je, kar se knjig tiče, srečna dežela. Vsak dan v slovenščini izide 15 knjižnih naslovov, blizu pet milijonov knjig na leto. To veličastno razkošje pameti nam je nenehno na voljo. A ni nam dano samo po sebi in tega ne smemo nikoli pozabiti. Brez v knjigah zabeleženega spomina ne bi vedeli, da ste v Brežicah že v 13. stoletju kovali svoj denar, da vas je osvajal slavni Kralj Matjaž - Matija Korvin, da se vas niso izognile nesreče niti Turki niti kuga. Ampak mesto na plodni ravnici, na križišču poti, se je stoletja razvijalo in raslo, danes je eno najpomembnejših kulturnih, izobraževalnih in gospodarskih središč naše domovine. To je velika moč, kulturna tradicija, ki omogoča globalno soočenje z vse bolj digitaliziranim svetom današnjega časa.« Pregl je še dejal, da se je treba v trenutkih premisleka o družbeno-politični situaciji v državi samozavestno obrniti k svoji kulturi, človeški tradiciji, resničnemu humanizmu. »Lepo je, da ob praznikih citiramo Prešerna, Cankarja, Župančiča ter mnoge druge mislece in ustvarjalce. Ampak znameniti Cankarjev stavek 'narod si bo pisal sodbo sam' ne velja le enkrat na leto, pač pa vsak dan, pri vsakem našem dejanju. In prav je, da pomislimo: si svojo usodo pišemo sami ali smo jo preveč lahkoverno prepustili v roke ljudem, ki tega ne zaslužijo. Vsak hip se moramo spraševati: ali sem storil prav, ali sem dober človek in prispevam k skupnim ciljem, ali sem majhen delček, ki hoče in mora spremeniti svet na bolje, ki želi svojim otrokom in vnukom ustvariti čase, v katerih bodo živeli dobro, v blagostanju, miru in čistem okolju ter strpni, spoštljivi in razumevajoči do soljudi?«

Pozdravni nagovor je pripadel županu Ivanu Molanu, slavnostni pozdrav pred podelitvijo priznanj in odličij pa predsedniku ZKD Brežice Denžiču. Kulturni program so z vezno besedo Davida Križmana oblikovali članice Vokalne skupine Aria in dijaki Gimnazije Brežice, ki so odigrali oz. interpretirali nekaj odlomkov Cankarjevih del Kurent, Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica ter Naše véliko jutro, Žan Bračun pa je na kitari zapel Cankarjevo Skodelica kave. Cankarjeve like so odigrali: Aljaž Arh, Lara Drugovič, Miha Kerin, Patrik Marčetić, Zala Resnik Poljašević, Krištof Strnad, Miha Špan, Tomaž Travnikar, Lenart Voglar in Tjaša Vraničar.

R. R.