Pridna roka nežno nit prepleta…

Deset let je minilo, od kar je Irena Kožuhova zbrala pogum, da na razstavi pokaže prelepe vezenine in kvačkane prtičke. Razstava je bila v Fabjančičevi galeriji na gradu Rajhenburg, njeno podobo pa so dopolnjeval likovni izdelki hčerke Mojce. Ta razstava je pomenila rojstvo skupine "Pridne roke Rajhenburga", ki ni le vzor pridnosti, vztrajnosti in potrpežljive natančnosti, kar se zrcali v izdelkih, njihova dejavnost je hkrati primer dobrega sodelovanja brestaniškega društva upokojencev in kulturnega društva Svoboda.

Odprtje jubilejne razstave je bilo v petek, 9. maja 2014, v Domu Svobode Brestanica. Razdeljena je bila v dva dela. Pri vhodu so lahko obiskovalci na panojih in mizah podoživeli vsebino razstav od tiste prve Irenine , do tiste, ko smo občudovali izdelke naših dedkov in babic in jih povezali z ročnimi deli sedanje generacije. Preko bogate predstavitve del gospe Milice Zupančič in glinastih izdelkov vnukinje Špele,do domiselnih stvaritev Minke Zalokar, Olge Zevnik, Marije Kukovičič, Tatjane Stropnik, Marice Teraž, Milene Žičkar, Tonice Zupančič, Milice Kosar,  lepih izdelkov Olge Bračun in njenih hčerk Ite in Alenke, spretnih pletenih predmetov iz šibja mojstra Franca Javornika.

Slovenski pušeljc in nagelj sta kot simbol slovenstva bila v družbi predmetov, s katerimi ozaljšamo kotičke v domu – bogcev kot, prostor okoli štedilnika, kot, namenjen umivanju ali prostor, namenjen počitku. Razstave so bile dopolnjene z delavnicami, na njih smo delali pirhe, izdelke iz ličkanja, kvačkali rože in delali tiste iz papirja, svile, spoznavali nove vbode in vzorce in še kaj. Na odru doma pa so izdelke zadnjega leta predstavljale sedanje ustvarjalke: Manja Seher, Anica Radej, Anica Kenig, Vida Mešiček, Jožica Stropnik, Zdenka Kramaršič, Jožica Češek, Marica Vajdič, Ženi Mikeln in njihova mentorica Irena Kožuh. Dobivajo se vsak torek popoldne, vsaka prispeva svojo ustvarjalnost, ideje, pobude. Ne vezejo le prtičkov, spletajo tudi prijateljske medsebojne vezi. Svojo spretnost prenašajo tudi na najmlajše iz naše šole in v košari so bile razstavljene rože, ki so jih ustvarile otroške roke.

Tako bogato razstavo mora dopolniti tudi prisrčen kulturni program. Letos mo ga zaupali predvsem našima starima ljubima znankama, sestrama Anji in Klari Drstvenšek. S prijetnimi zvoki citer in flavte sta se prepletala njuna glasova, prvikrat pa je v triu z njima nastopil s klarinetom njun bratec Leon. Na vseh desetih razstavah se je v kulturnem programu predstavil tudi mladi harmonikar. Letos je bil to Amadej Brinovec, s klarinetom pa mu je delal družbo Jernej Žarn. Program sva v celoto povezovali Marinka Špiler in Margareta Marjetič. Razstava je bila odprta še v soboto in nedeljo. Veseli nas, da je zbudila mnogo zanimanja, veseli nas tudi, da so nas obiskale predstavnice podobnih skupin iz drugih krajev – Senovega, Koprivnice, Dolenje vasi, Leskovca pri Krškem in celo iz Savinjske doline in z Gorenjskega.

Margareta Marjetič