Prihajajoči četrtek se začenja Festival Reaktor

V četrtek, 23. 10., se v Krškem pričenja prvi literarni, uprizoritveni in humanistični Festival Reaktor. Slednji bo v petih dneh (med 23. in 27. 10.) krški, posavski in zainteresirani širši slovenski javnosti postregel s skupno 12 prireditvami, ki se bodo zvrstile v organizaciji Kulturnega doma Krško, krške Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Valvasorjeve knjižnice Krško na petih prizoriščih: Kulturnem domu, Mestnem muzeju Krško, Mencingerjevi hiši, Valvasorjevi knjižnici in na gradu Rajhenburg.

Kot je v predstavitvi festivala povedal programski vodja KD Krško Žiga Kump, ki je festival zasnoval v sodelovanju z muzejskima sodelavkama Klavdijo Žitnik in Matejo Gačnik Miklavž, izvorni povod za organizacijo festivala, s katerim bomo v Krškem počastili dan reformacije, izhaja iz protestantske dediščine, dediščine v Krškem delujočih reformatorjev Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, ki sta dala ključen prispevek k nastanku slovenskega knjižnega jezika: »Vedno je bilo vprašanje oziroma izziv, kaj je ne le naša dediščina v kontekstu nastanka slovenskega knjižnega jezika, temveč kako lahko to dediščino prevajamo tudi v prihodnost. Pred leti smo že razmišljali o programskem sklopu ali festivalu, ki bi vzel za izhodišče prav jezik v njegovih različnih pojavnih oblikah in skozi fenomen jezika skušal osmisliti drugo umetnost, preučevati, prikazovati, kako se te različne umetniške forme prepletajo kot osnovna forma človeka, predvsem pa, kako to dediščino, ki smo ji tako ali drugače zavezani, popeljati naprej in kako lahko odzvanja v bodoče. In to je izvorna ideja za zasnovanje festivala, ki v svoje središče postavlja fenomen jezika in ga vpne v neko produktivno interpretacijo z drugimi umetniškimi formami. Jasno je, zakaj Reaktor, to je druga asociativna točka, ki je zelo povezana z mestom Krško in regijo. Mnogim ljudem izven našega območja je namreč pri omembi mesta prva asociacija prav nuklearna elektrarna, v primeru festivala pa je reaktor vpet v drug pomen – kot generator drugačne ideje in energije.«

Temu primerno so festival opremili tudi z vizualno identiteto. Kot jo je pojasnila Mateja Gačnik Miklavž, so za zasnovo izbrali žive fluorescentne barve, ki predstavljajo energijo in drznost: »Sam logotip deluje modularno in je sestavljen iz treh elementov: prvi krog predstavlja gibanje in cikličnost, ponovni začetek, ker upamo, da bo festival prerasel v tradicionalno prireditev; kvadrat v živo roza barvi predstavlja stabilno strukturo, energijo in drznost, zadnji element – šesterokotnik v modri in rumeni barvi – pa predstavlja reakcijo in pozornost.« Vizualno podobo sestavljajo še trije simboli, in sicer oko, pero in znak za radioaktivnost. Z njimi poudarjajo večpomenskost, od umetnosti do znanosti, od branja do gledanja. V središče so umestili podobo Adama Bohoriča, ki drži v rokah namesto knjige prenosni računalnik, iz katerega namesto svetlobe prihaja sporočilo oziroma tema letošnjega festivala – Reformiramo prihodnost. »S tem želimo povedati, da je jezik naš temelj, ki pa mora živeti, se razvijati in odzivati na čas. Bohorič je namreč začetnik jezikovne standardizacije, danes pa je jezik tisti, ki nas povezuje in v digitalni dobi tudi ločuje,« je še povedala Gačnik Miklavž. Ob tem je Klavdija Žitnik povzela še koncept programa Reaktor: »Sama zasnova se vrača pri samem konceptu v kulturno dediščino, ki jo vzpostavlja jezik, hkrati pa je jezik živo tkivo, ki nas gradi, povezuje, vzpostavlja identiteto ne samo posameznikov, temveč lokalnega okolja. Ne le skozi besedno govorico, izražamo se lahko tudi skozi druge prakse: govorico glasbe, umetnosti, likovne umetnosti, filozofije, gledališke uprizoritve, vse to pa nas gradi kot posameznike. Želja je bila, da oblikujemo program, ki ne bo govoril le o preteklosti, ampak bo v preteklosti iskal svoj navdih in ga umeščal v sodobni aktualni čas.« Žitnik je še dejala: »Letošnja tema Reaktorja je Reformirajmo prihodnost, ki pa je danes večkrat negotova. A če želimo graditi prihodnost, se moramo zavedati preteklosti, pri čemer reformiranje ne pomeni nujno nekaj problematičnega, kot bi pomislili prvi hip, temveč pomeni, da gre za nekaj živega, vitalnega, kot ponazarjajo tudi same barve in jezik.«

Festivalsko dogajanje bo 23. 10. odprla predstava Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica V iskanju izgubljenega jezika (KD Krško, ob 19.00), ki bo odprla temeljna vprašanja, iskanje odgovorov nanje pa bo potekalo čez cel festival skozi razprave, strokovna vodstva, razstavo ilustratorke Hane Stupica, razne literarne dogodke in koncert. Tako festival s poudarkom na pomenu in zavedanju naše kulturne dediščine ne bo zaprt krog, temveč prostor dialoga, različnih perspektiv in hkrati tudi prostor širšega občinstva in povezovanja kulturnih ustanov.

Kot že omenjeno, sta se z organizacijo prireditev KD Krško pridružila tudi krška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) in Valvasorjeva knjižnica Krško. Vodja JSKD Krško Tinka Vukič je poudarila, da bodo izvajalec dveh dogodkov, in sicer delavnice stripa (petek, 24. 10, med 17.00 in 19.00 v ateljeju Mencingerjeve hiše) za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ki bo potekala pod mentorstvom znanega avtorja stripov, akademskega slikarja in dr. filozofije Izarja Lunačka (število mest omejeno, zbirajo prijave, op. p.), sodelovali pa bodo tudi pri organizaciji sobotnega koncerta vsestranske umetnice Nike Solce na gradu Rajhenburg (koncert uglasbene poezije Srečka Kosovela in Alme Karlin, 25. 10. ob 18.00, ostrešje stolpa, vstop prost). Prav tako bo nosilka dveh prireditev Valvasorjeva knjižnica Krško. Kot je v njenem imenu povzela bibliotekarka in koordinatorka prireditev Polona Brenčič, se bosta le-te v knjižnici zvrstili 24. 10. ob 16.00 in 18.00: »Ko bo v knjižnici na ogled originalen izvod Dalmatinove Biblije, ob tem pa si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi zanimiv film o njenem restavriranju. V knjižnici smo originalen izvod Biblije, ki je bila v precej slabem stanju, pridobili v letu 2010, restavrirana pa je bila ob 50-letnici knjižnice (leta 2015). Navedenemu dogodku bo ob 18.00 sledil pogovor s filozofom Mladenom Dolarjem, sinom Jara Dolarja, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja urejal tudi Kapucinsko knjižnico v Krškem, ki je bila zatem štiri leta kasneje ob 400-letnici izdaje prevoda Biblije tudi odprta za javnost. Naveden dogodek, ki ga bo vodil Žiga Kump, predstavlja tudi osrednji občinski dogodek v počastitev dneva reformacije.

B. M.

#povezujemoposavje