Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov našli svoje mesto v Registru nesnovne kulturne dediščine

V torek so pri skulpturi kosca v središču Dobove na tiskovni konferenci tudi uradno obelodanili veselo novico predvsem za člane Turističnega društva Dobova – sekcije Fašjenk o vpisu pustnih obhodov ločkih koscev, oračev in svatov v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.

Gre za značilno pustno šego karnevala Fašjenk, ene največjih pustnih prireditev v Posavju in enega največjih turističnih dogodkov v občini Brežice, o čemer priča tudi sprejetje Dobove in Fašjenka v Združenje evropskih karnevalskih mest FECC (Federacija evropskih karnevalskih mest). Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov so v Registru vpisani od 7. maja 2020, s tem pa so se pridružili 80 do zdaj vpisanim enotam (in skupno 227 nosilcem), ki predstavljajo pestro zakladnico različnih enot nesnovne kulturne dediščine Slovenije, in 11 enotam v razdelku pustne šege, med katerimi je od leta 2013 tudi že kostanjeviška šelmarija. Živa in vsako leto februarja ali marca oživljena dobovska pustna šega je pomemben del lokalne pokrajinske identitete, ki močno vpliva na prepoznavnost kraja in najjužnejšega dela Posavja. Novice o vpisu so se seveda najbolj razveselili člani TD Dobova – sekcije Fašjenk. Njen predsednik Miro Kovačič je poudaril, da sta si tradicionalni običaj v Dobovi in maska kosec zaslužila vpis v Register, saj negujeta tradicijo skozi celo zgodovino. Zahvalil se je vsem, ki so pustne obhodne maske pripeljali do vpisa v Register, posebej se je zahvalil častnemu predsedniku sekcije Fašjenk Ivanu Kovačiču, ki je tudi podpredsednik FECC za Slovenijo, in poudaril, da je »danes trenutek za proslavo tega dosežka«. Častnemu predsedniku se je ideja o vpisu v Register še kot predsedniku sekcije Fašjenk porodila pred leti, zato je izrazil veselje ob uspešnem zaključku »projekta«. Zahvalil se je vsem, ki so ga podprli pri pobudi, še posebej Posavskemu muzeju Brežice oz. njegovi direktorici Alenki Černelič Krošelj in upokojeni sodelavki muzeja etnologinji dr. Ivanki Počkar. Slednja je do leta 2018 raziskovala nesnovno dediščino ter sodelovala z nosilci in pripravljala pobude Koordinatorju varstva nesnovne kulturne dediščine za vpise v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Njeno delo zdaj nadaljuje Stanka Glogovič. Kot je dejala Černelič Krošljeva, je v Registru doslej vpisanih že več enot z območja Posavja, bolje rečeno, občine Brežice, in sicer Pihalni orkester Kapele (Kapelska godba; vpis v Register leta 2013), brod na Mostecu (2016) in KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi (Lučka pleh muzika; 2017). V Posavskem muzeju so podali še dve pobudi in pripravljajo nove predloge, je še dodala.

Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov so pustna šega v vasi Loče pri Dobovi. Skupina sedmih našemljenih otrok – njihovo število je včasih tudi manjše, če jih je več, se vsako leto zamenjajo, v preteklosti so bili v skupino vključeni le fantje, zdaj sodelujejo tudi dekleta – gre na pustni torek po vasi. Zgodaj zjutraj so oblečeni kot kosci, nato se preoblečejo v orače in popoldan v pustne svate. Kosci gredo simbolično kosit po cesti skozi vas z namenom, da bi bilo poleti dovolj sena in otave. Vodilni lik pustne šege v vasi Loče je kosec, oblečen v bela platnena oblačila – srajco 'rubačo' in hlače 'bregeše', okoli vratu ima ruto (rubic), obraz pa mu pokriva maska (larfa).

Ločki kosci (foto: Adela Pukl, 2019, dokumentacija SEM)

Na glavi nosi visoko koničasto pokrivalo (turn), ki je okrašeno z raznobarvnimi papirnatimi trakovi (pongeljci). Larfa in pokrivalo sta izdelana iz papirja, vsako leto na novo. Okoli pasu imajo kosci obešene zvonce, v roki nosijo koso, s katero 'pokosijo zimo'. Medtem ko kosci kosijo, v središče vasi pride h križu 'fašjenkova babca' (babica z zajtrkom). Iz košare, v kateri naj bi nosila zajtrk, iz lonca skoči maček. Ko kosci ugotovijo, da zajtrka ne bo, se zapodijo za mačkom, nato odidejo domov in se preoblečejo v orače. Sprednja dva orača predstavljata kravi, ki vlečeta plug, zraven hodi oseba, ki ju goni, zadaj pa druga, ki drži plug. Sledi jim 'babca', ki seje žito. Orači s simbolnim oranjem zaželijo vaščanom dobro letino. Ko nehajo orati po vasi, se vrnejo domov in se preoblečejo v svate (nevesto, ženina, priči, teto, strica in muzikanta), ki predstavljajo pustno svatbo ter ob glasbi in plesu v popoldanskih urah obiskujejo domačine. Ob obisku najprej zaplešejo sami, nato še z gospodarjem, za kar so nagrajeni z denarjem ali hrano. V ločke kosce se za udeležbo na različnih karnevalih oblačijo tudi odrasli, in jih je v skupini lahko več kot sedem.
Po pripovedovanju domačinov iz vasi Loče naj bi bila pustna šega v njihovi vasi stara več kot stoletje. Pisnih ali slikovnih virov, ki bi potrdili starost obhodov ločkih koscev, oračev in svatov ter njihovih mask, ni mogoče izslediti. Branko Bogovič je leta 2004 v svoji knjigi Mlajši tega ne vedo zapisal, da se starejši vaščani spominjajo, da so se prvič maskirali v kosca leta 1940 (vir: opis enote dediščine v Registru nesnovne kulturne dediščine).

Slovenski etnografski muzej (SEM) od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in skrbi za implementacijo Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Mag. Adela Pukl, muzejska svetovalka iz SEM, je izpostavila, da je bogastvo pustne dediščine pri nas veliko in razpršeno po celotni državi. »Vesela sem, da je pustna šega pustnih obhodov ločkih koscev, oračev in svatov vpisana v Register, saj gre za posebno pustno šego, pri kateri se maskirajo tudi otroci,« je pojasnila. Direktorica SEM dr. Tanja Roženbergar je dodala, da gre pri nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine za register, ki deluje v okviru Ministrstva za kulturo, vse strokovne postopke pa vodijo v SEM. »Vpis v Register pomeni, da ohranjamo nesnovno kulturno dediščino različnih tematik, bodisi da gre za znanja, obredja, veščine iz obrtne dejavnosti, jezike itd. To je na nek način duhovna sfera našega prostora in je tudi za SEM vsak nov vpis v Register pravi praznik,« je poudarila. Občina Brežice daje precej poudarka na kulturno dediščino, je povedal župan Ivan Molan, in ena od teh je tudi ločki kosec. Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali za vpis, ter vsem, ki že desetletja skrbijo za prepoznaven in odmeven Fašjenk.

R. R.

#povezujemoposavje