Razstava 50 let temeljev za nuklearko

V avli Kulturnega doma Krško je predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Gorazd Pfeifer v včerajšnjem popoldnevu odprl razstavo 50 let temeljev za nuklearko, s katero Kulturni dom Krško in Nuklearna elektrarna obujata spomin na 1. december 1974, ko je tedanji predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito položil temeljni kamen za izgradnjo jedrskega objekta v Vrbini. Slovesnosti se je udeležilo med 10.000 in 15.000 ljudi.

»Želim, da bi nova centrala uspešno opravila svojo nalogo,« je pred 50 leti ob položitvi temeljnega kamna dejal jugoslovanski predsednik in s tem protokolarnim dejanjem, kot je povedala kustosinja razstave Helena Rožman, »končal desetletni proces sprejemanja odločitev slovenskega in hrvaškega elektrogospodarstva, povezanih z gradnjo prve jugoslovanske jedrske elektrarne." Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je tedaj prišel v Krško iz rodnega Kumrovca, kjer je dan prej odprl Spominski dom borcev NOV in mladine, slovesnosti na polju v Vrbini, ki se je v pozni jeseni s pripravljalnimi deli že spreminjalo v izredno veliko gradbišče, pa je spremljal tako rekoč ves politični vrh iz Slovenije in Hrvaške. Na slavnostni tribuni so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij posavskih občin in gospodarskih organizacij, ki so bile vključene v projekt, med tujimi gosti predstavniki podjetja Westinghousa, ki je bilo dobavitelj opreme, projektanta Gilbert Associates Inc., evropskih in ameriških bančnih institucij, drugih tujih in domačih podjetij in inštitutov, ki so kot izvajalci ali podizvajalci sodelovali pri izgradnji energetskega giganta, med udeleženci slovesnosti pa so bili tudi prebivalci posavskih občin in zelo veliko šolske mladine, je še med drugim povedala kustosinja muzejskih enot KD Krško Rožman: »Tri četrt ure trajajoč program je ob govorcih sooblikovalo okrog 450 pevcev; zbor, ki ga je sestavljalo devet pevskih zborov z območja občine Krško, je vodil dirigent Adolf Moškon. Nastopila je tudi Godba milice iz Ljubljane. Vesela pionirska oziroma Majska pesem je povzemala optimizem ob projektu, ki je odražal težnje Slovenije in Hrvaške po tehnološkem razvoju in energetski neodvisnosti v obdobju energetske krize.«

Nuklearka postavila Krško na svetovni zemljevid

Izgradnja nuklearne elektrarne je bila prelomen dogodek, ki je zaznamoval občino Krško in regijo vse do danes, je v govoru izpostavil župan Mestne občine Krško Janez Kerin: »Projekt je s svojo velikostjo in pomenom za elektroenergetski sistem Slovenije postal simbol razvoja, inovativnosti in trajnostne prihodnosti. Gradnja NEK je pomenila izjemen podvig, ki je s seboj prinesel številne izzive pa tudi priložnosti. To obdobje je Krško postavilo na zemljevid kot kraj tehnične inovativnosti in gospodarskega razvoja. Ustvarjena so bila nova delovna mesta, izboljšala se je infrastruktura, kraj je dobil nov zagon. Okvir elektrarne ni omejen zgolj na obdobje gradnje. Obratovanje elektrarne je skozi desetletja postalo tesno povezano z vsakdanjim življenjem našega mesta, naših občanov, s svojo prisotnostjo je oblikovalo dinamiko lokalnega razvoja. Obenem nas je spodbudila k razmišljanju o odgovornem ravnanju z energijo in naravnimi viri in kako bomo to dediščino odgovorno negovali, nadgradili za prihodnje generacije. Naj bo ta razstava ne le poklon dosedanjim dosežkom, temveč tudi navdih za prihodnost in pogum pri odločitvah, naj spodbuja mlade generacije k raziskovanju, inovacijam in odgovornemu ravnanju z naravnimi viri in naj opominja, da smo s sodelovanjem in skupnimi vrednotami sposobni oblikovati ta svet, ki je boljši za vse.« Ob tem se je župan Kerin zahvalil vsem generacijam, ki so sodelovale pri izgradnji in obratovanju elektrarne kakor tudi tistim, ki bodo to zgodbo nadaljevali.

NEK pomemben steber elektroenergetskega sistema Slovenije in Hrvaške

»Temeljni kamen, ki je v ploščo iz pohorskega tonalita vklesan v kompas, je simbolno povezal vse generacije delavcev in sodelavcev elektrarne, ki so elektrarno gradile in zagotovile desetletja uspešnega delovanja,« pa je otvoritvi pričujoče razstave 50 let temeljev za nuklearko dejal predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer. »Generacija domačih strokovnjakov, ki je po izgradnji prevzela odgovornost za vse vidike delovanja elektrarne, je postavila trdne temelje za oblikovanje kompetentnega kolektiva z visoko stopnjo zavzetosti, zavezanosti vrednotam varnostne, poslovne in tehnične kulture,« kar je rezultiralo, kot je dejal Pfeifer v nadaljevanju, da se nuklearna uvršča med najvarnejše tovrstne objekte po svetu, njeni strokovnjaki pa aktivno sodelujejo v mednarodnih strokovnih združenjih: »Prvotno načrtovano proizvodnjo 4 milijarde kWh električne energije letno smo z odgovornim upravljanjem in skrbnim vzdrževanjem in premišljenimi posodobitvami povečali na 6 milijard kWh. NEK je s svojim stabilnim in predvidljivim obratovanjem pomemben steber elektroenergetskega sistema Slovenije in tudi Hrvaške ter s svojo nizkoogljičnostjo tudi pomemben gradnik preobrazbe elektroenergetike, ki postaja vse pomembnejši del širšega sektorja oskrbe z električno energijo. Lani smo izpolnili vse upravne zahteve za podaljšanje obratovale dobe elektrarne do leta 2043 in že usmerjamo pogled tudi v prihodnost. V skladu z uveljavljeno mednarodno prakso bomo začeli raziskovati možnosti in proces pridobivanja potrebnih dovoljenj in odločitev za obratovanje elektrarne celo nad 60 let.«

Občasna razstava, ki je bila vzpostavljena na pobudo Mestnega muzeja Krško in je obenem rezultat dobrega sodelovanja KD Krško in NEK, ki ima vse od leta 1986 dalje vzpostavljen v prvem nadstropju doma tudi informacijski center za najavljene skupine obiskovalcev, bo na ogled do 9. februarja 2025. Razstavo je oblikoval oblikovalec Matic Tršar, sestavljajo pa jo panoji s slikovnim (avtorja fotografij Ivan Krahulec in Branko Benčin) in tekstovnim gradivom v avli doma, v kateri se v vitrini nahajajo tudi dokumenti iz zasebnega arhiva družine Moškon iz Krškega, ki so povezani tako s položitvijo temeljnega kamna kot z umeščanjem v nuklearke v posavski prostor, saj se med njimi nahaja tudi najverjetneje ena prvih informativnih brošur prebivalstvu o nuklearni energiji in delovanju tovrstnih elektrarn, je povedala Rožman, Boris Moškon pa je poskrbel tudi za montažo nadvse zanimivega videogradiva iz arhiva TV Slovenija, ki je skozi predvajanje na ogled v klubski sobi v pritličju doma.

B. M.