Razstava del z likovne kolonije v Krmelju

Začetki likovnih kolonij v Krmelju segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, natančneje v leto 1983, ko je pod mentorstvom Branka Šustra, tedanjega likovnega pedagoga na Osnovni šoli Krmelj, potekala prva kiparska kolonija. Njegovo delo je z organizacijo likovnih kolonij nadaljevala tedanja ravnateljica in vodja likovne sekcije pri Društvu Svoboda Krmelj Ana Hočevar.

LETO MIKIJA MUSTRA

Letošnjo likovno kolonijo so posvetili Mikiju Mustru, saj bo letos, natančneje 22. novembra, minilo sto let od njegovega rojstva.

Miki Muster, pionir slovenskega stripa in ustvarjalec kultnih junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, je del svojega otroštva preživel v Krmelju. V rudarski kraj je prišel s starši kot dveletni deček leta 1927, saj je njegov oče postal prvi zdravnik v tedanji rudarski bolnišnici, kjer je imela družina tudi svoje stanovanje. V Krmelju je Muster obiskoval prvi razred osnovne šole, nato se je z družino preselil v Ljubljano, a Krmelj s ponosom ohranja košček njegove življenjske zgodbe. V prostorih današnje Osnovne šole Krmelj, ki domuje v stavbi nekdanje rudarske bolnišnice, je urejen Mikijev spominski kotiček. V njem so razstavljeni predmeti in reprodukcije njegovih stripov, ki nagovarjajo tako mlajše kot starejše obiskovalce. Spomin na Mikija Mustra ohranja tudi lik jamskega škrata, ki ga je ustvaril v sodelovanju z Radom Kostrevcem in Stanetom Pečkom. Knapec je zasnovan kot varuh rudarjev: z velikimi ušesi, da sliši nevarne šume, občutljivim nosom, da zazna pline, in bosimi nogami, da začuti tresenje tal. Oblečen je v svečano rudarsko obleko – črno jakno, zato da je neviden; kapo zelene barve, da se lahko skriva med zelenjem; hlače rdeče barve pa se v hudi nevarnosti močno zasvetijo in to je opozorilo za rudarje, naj se umaknejo na varno. V roki nosi rudarsko svetilko s petimi kresnicami, njegova podoba pa združuje simboliko varnosti, lokalne identitete in dediščine. Tako Krmelj danes ne ohranja le spomina na Mustrovo otroštvo, temveč z Mikijevim kotičkom in podobo Knapca poudarja, da je prav ta kraj pomemben del zgodbe velikega mojstra slovenskega stripa.

LIKOVNI USTVARJALCI IN USTVARJALKE

Na Likovni koloniji Krmelj 2025 je sodelovalo 29 ustvarjalk in ustvarjalcev, od tega jih je 20 ustvarjalo v Krmelju, ostali pa doma. Na ocenjevanje je prispelo 26 del in toliko jih je tudi na ogled na razstavi v Galeriji Krmelj.

Na prireditvi ob odprtju razstave so priznanja za sodelovanje prejeli: Marija Oven, Lea Pungerčič, Bernard Pungerčič, Tanja Košar, Ksenja Gorišek, Klavdija Simler, Jože Potokar Cvrčo, Zdenka Cestnik, Dragica Skušek, Majda Drnovšek, Marjana Rošelj Hvala, Dragica Benčič, Zvonko Keršič, Zdravko Dolinšek, Milena Žohar, Yevgeniya Tyzun, Aleš Koman, Ulrih Rupret, Jana Gole, Dušanka Prah, Nina Gole, Milena Vovk in Tanja Vugrin.

Nagrado za 3. mesto je po izboru doc. dr. Kiki Klimt, ki je bila tudi mentorica likovne kolonije v Krmelju, ki je potekala junija letos, prejel Volodymyr Tyzun, za 2. mesto Judita Rajnar Prosen in za 1. mesto Jolanda Keršič. Priznanja in nagrade je podelila predsednica Društva Svoboda Krmelj Nevenka Flajs. O razstavljenih delih je spregovorila strokovna ocenjevalka dr. Kiki Klimt.

V spremljevalnem kulturnem programu sta sodelovali Zoja Prelogar in Brina Lindič z recitacijami pesmi Srečka Kosovela, saj bo prihodnje leto 2026 leto pesnika Srečka Kosovela, ki se je rodil 18. marca 1904 v Sežani, umrl pa 27. maja 1926 v Tomaju na Krasu. Prireditev je povezovala Milena Knez.

S. R., foto: N. F.

#povezujemoposavje