Razstava Križevega pota Staneta Kregarja

Društvo 1824, zanj predsednik Filip Ferenčak, je v nedeljo, 11. avgusta, v prostorih Slomškovega doma pripravilo odprtje razstave Križev pot, duhovnika in umetnika Staneta Kregarja. Njegova dela krasijo tako cerkvene kot državne objekte. Razstavo je odprl škof msgr. Stanislav Lipovšek, ki je ob molitvi križevega pota in odprtju razstave poudaril, kako pomembno je, da se v današnjem času poglobimo v križev pot, kajti sveti križ je življenja luč.

Za zgoščeno predstavitev je poskrbela umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, ki je uvodoma poudarila, da je letošnji župnijski praznik in praznik mesta Brežice (660-letnica) odlična priložnost, da se javnosti znova predstavi del zakladnice mesta in brežiške župnije, kajti župnija sv. Lovrenca je nepogrešljivi del življenja mesta, bližnje okolice in regije, s pomembno prometno potjo z zahoda na vzhod ali z vzhoda na zahod. S pričujočo razstavo križevega pota, ustvarjenega za brežiško župnijsko cerkev, je predstavila Staneta Kregarja, enega najvidnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja, njegova dela pa so zaznamovala tudi Brežice.

Leta 1966 je poslikal prezbiterij župnijske cerkve sv. Lovrenca, ustvaril je dve sliki ob stranskih oltarjih in predloge za slikana okna – vitraže. Še posebej je dragocen njegov križev pot 14–ih slik, ki jih je podpisal in datiral v leto 1970, te pa so bile kar nekaj let shranjene.

Sicer pa je odprtje potekalo ob 40-letnici smrti duhovnika in umetnika Kregarja, rodil se je leta 1905 in je umrl leta 1973. Leta 1929 je bil posvečen, 1935 pa je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Pragi pri prof. Maxu Švabinskem. Po študiju v Pragi je postal profesor risanja na Škofijski klasični gimnaziji. Bil je duhovnik, ki je svoje poslanstvo našel v slikarstvu, v katerem se prepletata posvetno in svetno, kot duhovnik in umetnik pa je bil izjemno uspešen in cenjen. Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in slikarski opus, 1993 so na zavodu sv. Stanislava ustanovili Kregarjevo galerijo, kjer je hranjena slikarjeva najobsežnejša stalna zbirka.

Kot del obeležitve 40. obletnice Kregarjeve smrti je bila od februarja do maja t. l. v Narodni galeriji Slovenije v Ljubljani na ogled retrospektivna razstava z naslovom Romar k lepoti, avtorja razstave Andreja Dobleharja.

Kregar je bil široko razgledana in izjemno cenjena avtoriteta ter največji cerkveni slikar druge polovice 20. stoletja. Likovno je opremil okrog sto cerkva na celotnem slovenskem ozemlju. Delal je v številnih likovnih tehnikah: na papirju (svinčnik, oglje, tempera, gvaš), na platnu (olje), ustvarjal je v monumentalnih slikarskih tehnikah (freska, mozaik, grafit, vitraj) in načrtoval je umetnoobrtne izdelke (tapiserija, vezenina, intarzija). Tako širokega tehničnega znanja in obvladovanja različnih zvrsti slikarstva ni imel noben Kregarjev sodobnik, je zgolj povzetek Černelič Krošljeve.

N. J. S.