Razstava na Blanci: Od goldinarja do evra

V minulem petkovem zgodnjem večeru je zgodovinska sekcija Kulturno umetniškega društva France Prešeren z Blance odprla vrata kulturnega doma na Blanci in povabila k ogledu zanimive razstave pod naslovom 'Od goldinarja do evra'.

Na pregledni razstavi zbiratelj Nedeljko Ivkovič z Blance predstavlja 300-letno zgodovino razvoja denarja na slovenskem ozemlju – od obdobja Habsburžanov, ko so po denarni reformi leta 1857 postali srebrni goldinarji pomembna valuta, do današnjih dni. Slike različnih vrst denarja bogatijo še zgodbe iz preteklega časa z omembo nekaterih znanih zgodovinskih osebnosti, kot je habsburžanska monarhinja Marija Terezija, ki je vladala v letih 1740–1780. V eni izmed zgodb, povezanih s trgovanjem, je osrednji lik Jakob Aljaž, ki je leta 1895 od dovške občine kupil za en goldinar 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu Triglava ter na njem postavil stolp, ki še vedno stoji. Zanimivi so tudi zapisi o ljudeh, ki so upodobljeni na papirju za denar – od rudarja do jeklarja do kmečke žene …

Čigav portret je na bankovcu za 1000 jugoslovanskih dinarjev?
V liku žene, ki v roki drži grozd, za njo pa se nahaja kombajn, ki žanje pšenico, je srbski akademski slikar Andrija Milenković upodobil svojo ženo Ružico, ki ni vedela, zakaj jo želi mož naslikati.

Razstava, ki si jo je mogoče ogledati do 19. oktobra (od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, v soboto med 9. in 12. uro), nudi mnogo podatkov in zanimivosti, predvsem pa dober pregled razvoja denarja.

OD BLAGOVNE MENJAVE DO PLASTIČNEGA DENARJA

Zgodovinar mag. Borut Zidar je na odprtju razstave spregovoril o nastanku, razvoju in pomenu denarja kot plačilnem sredstvu, ki je začel nadomeščati blagovno menjavo že okoli leta 700 pred našim štetjem na območju Male Azije, vzhodno od Grčije, ko je manjše ljudstvo Lidijci začelo kovati denar za lažje trgovanje. Njihovemu zgledu so sledila še druga ljudstva v Mali Aziji pa Grki, Rimljani in Slovani, ki so v zgodnjem srednjem veku zaradi lastne obrambe prišli pod nadoblast Bavarcev, Frankov in v poznem srednjem veku pod Habsburžane ter bili pod njihovo vladavino več kot 500 let. »Družina Habsburžanov še danes obstaja, a nima več formalne funkcije, kot jo je imela v preteklosti,« je nizal podatke Zidar ter omenil, da se skozi celotno zgodovino denarja prepletata dva koncepta – eden je, da ima vsaka država svoj denar, drugi, da mora imeti trg svoj denar. Za slovensko ozemlje je značilno, da se je na njem trgovalo z germanskim, romanskim in slovanskim denarjem. Edini čas v zgodovini slovenskega naroda, ko smo imeli lasten denar v lastni državi, je trajal približno 15 let (od osamosvojitve leta 1991 do konca leta 2006), saj se moramo kot majhen narod prilagajati zahtevam trga

Od kod izvira beseda DENAR? 
Od 1. do 4. stoletja se je v okviru rimskega imperija uveljavil rimski denar s portretom vladarja. Eden najpogostejših kovancev se je imenoval denarius.

Razstava 'Od goldinarja do evra' ne razkriva samo časovnice razvoja denarja, temveč tudi politične spremembe, ki so se dogajale na slovenskem ozemlju – od Habsburške monarhije do francoskih Ilirskih provinc pa Kraljevine SHS, Socialistične federativne republike Jugoslavije do Republike Slovenije.

O PRETEKLOSTI TUDI V KNJIGI

Sevniški župan Srečko Ocvirk je omeni, da je brskanje po zgodovini zelo zanimivo, saj gradi našo identiteto. Ob tem je spomnil na začetek spodbujanja teh aktivnosti: »Desetletja nazaj smo si v občini Sevnica želeli predstaviti razvoj lokalne samouprave v občini. Ni šlo, preraslo je v knjigo z naslovom Občina Sevnica, v veliko knjigo, v kateri je urednik Oskar Zoran Zelič popisal, zbral in uredil članke številnih strokovnjakov, ki so opisali to območje skozi celotno zgodovino. Po desetih letih imamo toliko gradiva, da bo treba knjigi dodati marsikatero poglavje. Tudi ta razstava je verjetno ena od tistih, ki jo bo vredno dodati v to knjigo življenja na območju sevniške občine ...« Vse, ki doma hranijo pisne dokumente, fotografije, pisma itd., je povabil, da jih dajo v javno rabo, da bo čim ljudi videlo, kaj se je dogajalo v tem prostoru. »Stičišče je knjižnica, nosilci pa ste vi, entuziasti,« je poudaril.

Navzoče na zanimivem dogodku je v uvodu nagovorila predsednica KUD France Prešeren Blanca Nada Belinc ter predstavila društvo, ki je sestavljeno iz treh sekcij – skupine ljudskih pevk ter literarne in zgodovinske sekcije. Slednji daje močan zagon Nedeljko Ivkovič, ki z velikim zanimanjem raziskuje lokalno preteklost. Med drugim je sodeloval pri predstavitvi pomembnega moža Alojzija Lenčka in postavitvi spominske plošče na stavbi OŠ Blanca v letošnjem juniju (več TUKAJ).

S. R.

#povezujemoposavje