V Mestnem muzeju Krško je direktorica krške občinske uprave Melita Čopar z besedami, da zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa se iz nje učimo, 12. junija odprla razstavo Prvi krški borci. V sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Krško in Krajevno skupnostjo mesta Krško sta jo v sklopu 50-letnice krajevne skupnosti mesta Krško uredili kustosinji dr. Helena Rožman iz mestnega muzeja ter Irena Fürst iz brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine, ki je pripravila tudi razstavna besedila.
Lojze Štih, predsednik ZB za vrednote NOB Krško, je ob tem povedal, da mineva tudi 50 let, kar so bili mladi borci prekopani iz gozda Dobrava, kjer so padli pod streli okupatorja 30.julija 1941, na krško pokopališče, kjer so dobili tudi spominsko obeležje. Skupino, ki je bila prva ustreljena skupina na Slovenskem, so sestavljali Jože Grabar, Peter Jernejc, Rado, Milan in Zdenko Kaplan, Franc in Rajko Kastelic, Tone in Franc Preskar ter Ivanka Uranjek. Fürstova je povedala da je prve skojevce in komuniste v Krškem zbral Peter Jernejec. Skupina se je sestajala v gozdu Žvika nad Krškim, kjer so snovali prve akcije, med drugim miniranje proge in poslopja, kjer je
bil nastanjena okupatorjeva vojska. Zaradi neizkušenosti in izdajstva je bila skupina tri dni pred ustrelitvijo zajeta, zajetju se je uspelo izogniti le Francu Bizjaku, ki naj bi v usodni noči pobegnil čez mejo, Vladimirju Pfeiferju, ki je na dan zajetja odšel v krmeljski rudnik po razstrelivo ter Francu Packu, ki je po zajetju skupine pobegnil na Gorjance. Kustosinja je še povedala, da se za krško skupino v virih sicer uporablja različna terminologija, največkrat pa se uporablja kot prva partizanska skupina, saj se je z namenom upora okupatorja oboroževala in načrtovala akcije: »Z usmrtitvijo prvih organizatorjev odpora okupator ni zatrl uporniške misli in dejanj v posavskem prostoru. Je pa s tem pretrgal življenjsko nit desetih mladih ljudi, ki so prispevali svoj kamenček v mozaiku svobode.«
V razstavnem prostoru so tako predstavljene prve žrtve okupatorjevega terorja pri nas, razstavo pa bogatijo tudi muzejski predmeti, ki so jih preko medmuzejske izposoje pridobili od Posavskega muzeja Brežice, ob tem pa za obiskovalce razstave pripravili tudi opisno zloženko.
B. M.