Časopis za pokrajino Posavje
3.02.2023
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Razstava o prvih krških borcih dopolnjena s predstavitvijo Antona Preskarja

Objavljeno: Ponedeljek, 05.12.2022    Rubrika: KULTURA Redakcija
razstava prvi krski borci - anton preskar (4)

Predstavitev življenja Antona Preskarja je potekala v pedagoški sobi muzeja. Spredaj (z desne) pripravljavka razstave Irena Fürst, direktorica KD Darja Planinc in restavratorka Maja Ivanišin. Koordinatorka navedene razstave je bila kustosinja dr. Helena Rožman.

Potem ko je bila leta 2015 v Mestnem muzeju Krško (MMK) odprta stalna razstava o prvi krški borbeni skupini med 2. sv. vojno, ki je bila po izdaji 29. julija 1941 zajeta v gozdu v Rorah in naslednjega dne po zasliševanju in mučenju ustreljena v gozdu Dobrava, v mestnem muzeju vsako leto v začetku decembra pripravijo dopolnitev razstave s posamično predstavitvijo članov in članice skupine, ki jo je ob zajetju tvorilo devet fantov in dekle.

razstava prvi krski borci - anton preskar (11)

Preskarjevi svojci ob ogledu razstave v razstavnem prostoru

Po prvi dopolnitvi razstave v letu 2016 s podrobnejšo predstavitvijo življenja in delovanja Ivanke Uranjek Angelce so se v naslednjih letih v začetku decembra v spomin na prekop ustreljenih žrtev iz gozda Dobrava na krško pokopališče (2. december 1945) zvrstile še dopolnitve razstav o Jožetu Grabarju (2017), Rajku Kastelicu (2018), Francu Preskarju (2019), Radu Kaplanu (2020) Petru Jernejcu (2021), minuli petek pa je bila odprta dopolnjena razstava s predstavitvijo Antona Preskarja. Tako osnovno postavitev kot vse posamične dopolnitve razstave je v sodelovanju z MMK kot avtorica pripravila upokojena kustosinja brestaniške enote Muzeja novejše zgodovine Irena Fürst.

razstava prvi krski borci - anton preskar (12)

Odlitek plakete, ki je umeščena s plaketami ostalih članov borbene skupine pred OŠ Jurija Dalmatina, je delo medaljerja in kiparja Vladimirja Štovička. Restavrirala jo je Maja Ivanišin

Kot je Fürst povzela življenjepis Antona Preskarja zbranim obiskovalcen na otvoritvi, med njimi je bilo tudi večje število njegovih sorodnikov, se je Anton kot eden izmed 13 otrok rodil rodil 29. decembra 1920 zakoncema Preskar iz Krškega. Družina je imela sicer v lasti kamnolom, a ker ta zagotavljal le skromna sredstva za preživetje šteilčne družine, so otroci opravljali še priložnostna dela pri premožnejših družinah v mestu. Da bi čim hitreje prišel do poklica, je šel Anton po zaključeni osnovni in dveh letnikih meščanske šole v uk k urarju Janku Štrublju v Krškem, a ker se je slednji zaradi vojne umaknil v Ljubljansko pokrajino, se je zaposlil kot cestni delavec, deloval v krški partijski celici in bil kurir Pokrajinskega komiteja KPS za Dolenjsko. S somišljeniki, skupino skojevcev in partijskih delavcev se je sestajal v kleti Kaplanove hiše ter taboru v gozdu Žvika nad Krškim pa tudi v gozdu v Rorah, kamor je skupina skrila nekaj orožja in streliva in prestavila tabor. 29. julija 1941, to je dan za prvim izdajstvom, ko je kurirka Ivanka Uranjek pozabila v brivskem salonu torbico s propagandnim materialom in z navodili za delovanje, ki jo je tamkaj zaposleni s odnesel na policijo, in je za člani skupine že stekla iskalna akcija, je lokacijo tabora v Rorah okupatorju izdal cestni delavec. Ta je  opazil pešačiti in zatem zasledoval enega izmed bratov Preskarl iz Krškega proti Roram, kjer so Nemci skupino tudi zajeli, po noči zasliševanja pa jo 30. julija prepeljali v gozd Dobrava pri Brežicah in devet fantov in dekle pokosili s streli.

Fürst je povedala, da naj bi bil po pričevanjih za Antona Preskarja usoden šele četrti strel, do tedaj pa naj bi še z zadnjimi močmi vzklikal gesla o partiji in svobodi. Gozdar, ki je slišal strele, si je po odhodu nemškega strelskega voda ogledal prizorišče poboja in lokacijo skupinske gomile označil z zasaditvijo štirih smrek na vogale sveže zagrnjene zemlje, ostanki žrtev pa so bili v pozni jeseni 1945 zatem izkopani in v začetku decembra tega leta prekopani na krško pokopališče. Že na dan usmrtitve so Nemci v opozorilu prebivalstvu, kakšna usoda mu je namenjena v primeru upora in sodelovanja s partizani, natisnili javni razglas o usmrtitvi, ki je prvi uradno objavljen razglas o usmrtitvi s strani okupatorja na slovenskih tleh, zaradi česar se skupino tudi pojmuje kot prve ustreljene žrtve. Kot je še med drugim dejala Fürst, je posledice nosila celotna družina Preskar. Starša sta se s štirimi mlajšimi otroki sicer prebegnila k sorodnikom na Osredek pri Podsredi, vendar je bil del družine avgusta 1942 zaradi sodelovanja s partizani aretiran. Internirtani so bili v taborišče Weiss, podružnico zloglasnega taborišča Dachau, kjer je mama Marija v juniju 1944 umrla.

B. M.
« Nazaj na seznam
»