Razstava v PMB: v mladinskih delovnih brigadah tudi Alenka Gerlovič in Franjo Stiplovšek

V četrtek, 29. 1. 2026, je v Posavskem muzeju Brežice potekalo odprtje razstave Proga Šamac–Sarajevo in mladinske delovne brigade »Naša proga – naš ponos«.

Posavski muzej Brežice je v letu 2025 ob obeležitvi 80. obletnice konca druge svetovne vojne prvo polovico leta posvetil raziskovanju prepletanja usod posavskih izgnancev in kočevskih Nemcev med drugo svetovno vojno na posavskih tleh. Drugi del leta pa je posvetil povojni obnovi razrušene domovine. Eden od pomembnih elementov obnove so bile mladinske delovne brigade, v katerih so skupaj s številnimi mladimi, vojaki JLA, kaznjenci, vojnimi ujetniki in delavci sodelovali tudi umetniki.

Na razstavi je predstavljenih 16 risb umetnice, likovne pedagoginje in donatorke Posavskega muzeja Brežice Alenke Gerlovič (1919–2010) in 16 del slikarja, grafika, muzealca in prvega ravnatelja Posavskega muzeja Brežice Franja Stiplovška (1898–1963), ki sta jih ustvarila poleti 1947 ob gradnji železniške proge Šamac–Sarajevo v Bosni in Hercegovini. V digitalni obliki so predstavljena tudi dela nekaterih drugih umetnikov na temo brigadirskega dela. Progo so gradile mladinske delovne brigade, zato se razstava posveti tudi zgodovinskemu orisu nastanka in delovanja brigad. Umetnostna dela so v muzeju dopolnili še s fotografijami s proge, ki jih hranijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Ljubljana, ter s članki in fotografijami iz slovenskih časopisov, ki so leta 1947 obširno pisali o napredku dela na železniški progi.

Obiskovalce je najprej pozdravila Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice. Razstavo sta predstavili kustosinji Andrejka Vabič Nose in Mihaela Kovačič. Zbranim na odprtju sta spregovorila dr. Milan Jazbec o spominih njegove mame na brigadirski čas na progi Šamac–Sarajevo in Milan Kreačič (letnik 1933), ki je pripovedoval o svoji izkušnji brigadirskega dela na Avtocesti bratstva in enotnosti, odsek Zagreb–Beograd, leta 1948. Jazbec je obudil spomin na svojo in sestrino (Milena Skočaj, op. p.) mamo Mileno Jazbec, r. Drstvenšek (1931), ki je bila julija 1947 na mladinski delovni akciji Šamac–Sarajevo, večinoma v okolici kraja Begov Han. Dve leti pred tem se je mama s celo družino vrnila iz štiriletnega izgnanstva v Vzhodni Nemčiji, južno od Dresdna. Kot je omenil, so njeni spomini zapisani v knjigi Pogovori z mamo (OŠ Artiče, 2011, avtorja Milan Jazbec in Milena Skočaj, darilo mami za 80 let). Poudaril je tri spomine, in sicer da je bila mama v krški četi v okviru novomeškega bataljona. Krška četa je bila večkrat najboljša v brigadi in takrat so dvignili njihovo zastavo ter so bili vsi zelo ponosni. To je bila posebna motivacija (z njimi je bil tudi Ludvik Urekar, ki je pozneje pel pri narodnozabavnem ansamblu Beneški fantje). Predvsem so gradili protipoplavni nasip ob reki Uni. Od jutra do večera so vozili samokolnice z gramozom, roke so bile žuljave do krvi. Po tednu dni je prišlo deževje, Una je narasla in podrla vse, kar so zgradili. In potem spet od začetka. Jazbec je dejal, da mu je mama večkrat govorila o teh spominih, in to z velikim veseljem in radostjo. »Nekoč, v sredini sedemdesetih, je nama s sestro komentirala, da ne ve, kako to, da jo je mama, ki je bila stroga, a dobra ženska, sploh pustila na to akcijo. In potem se je obrnila k Mileni in ji rekla: 'veš, jaz te ne bi',« je še povedal Jazbec, ki je ob koncu svojega nagovora muzeju podaril izvod knjige Pogovori z mamo. Med udeleženci mladinske delovne akcije sta bila tudi mama in stric Marije Čurič, r. Ostrelič, iz Artič, Jazbečeve sošolke iz osnovne šole, je še omenil.

Za glasbeno spremljavo je poskrbela Glasbena šola Brežice z nastopom profesorja harmonike Nika Ogorevca in njegovega učenca Jake Slovenca.

Razstava bo v Posavskem muzeju Brežice na ogled do 22. 3. 2026, do konca leta bo gostovala v Muzeju Velenje in v Mestnem muzeju Idrija.

R. R./vir: PMB in M. J., foto: PMB

#povezujemoposavje