»Sod smodnika z mnogimi vžigalnimi vrvicami«

V sevniški knjižnici je na ogled fotografska razstava z naslovom Irak - Kurdistan Sevničana Mateja Leskovška, ki se je v letih 2006 in 2007 z novinarskim kolegom Erikom Valenčičem nekaj tednov mudil na severu Iraka, kjer živijo Kurdi - nemuslimanski narod, ki hoče imeti svojo državo, svoj mir.

Severni del Iraka, širše znan tudi kot Kurdistan, je avtonomna regija že od leta 1991 in velja za državo v državi, kjer je varnost ena izmed pomembnejših vprašanj kljub nižji stopnji nasilja in terorizma, kot ga je mogoče zaslediti v preostalih delih Iraka. »Regijska prestolnica Erbil je bila v preteklosti vsaj trikrat tarča podtaknjenih bomb oziroma samomorilskih napadalcev, zato so okoli mesta kurdski vojaki, znani pod imenom »pešmerga«, skopali več metrov širok in na ducate kilometrov dolg jarek, ki ga varujejo nadzorne točke in redne vojaške patrulje,« je na petkovi otvoritvi 17 črno-belih fotografij dejal mladi in ambiciozni sevniški fotograf, ki se je s fotografijo začel »spogledovati« že kot srednješolec.

»Največja grožnja stabilnosti v regiji prihaja iz Kirkuka, severno-iraškega mesta, ki je že dalj časa točka konfliktov med Arabci in Kurdi. Za Kurde je Kirkuk strateško najbolj pomembno mesto, saj »plava« na nafti, ki je nujno potrebna za nadaljnji razvoj avtonomne kurdske regije, čemur pa se Arabci verjetno ne bodo odpovedali,« je bil skeptičen avtor fotografij.

Življenje v Kurdistanu, ki je tudi stičišče dveh religij - krščanske in muslimanske, je relativno mirno, vendar je Matej Leskovšek zanj uporabil metaforo »sod smodnika z mnogimi vžigalnimi vrvicami«, saj meni, da je odprt spopad med Kurdi in Arabci precej verjeten.

»Če bi na severu Iraka eksplodiralo, bi temu najbrž sledil efekt padajočih domin. Nasilje bi zajelo tudi druga večja mesta v tej regiji, kaos pa bi lahko izkoristila tudi turška vojska in vdrla na kurdski teritorij s severa, kakor že nekaj časa napoveduje njen vrh,« je bilo še eno izmed njegovih razmišljanj po nekajtedenskem bivanju med Kurdi, kjer je življenje kljub velikim količinam »črnega zlata« zelo, zelo siromašno.

Del te resničnosti, kakršno sta v Iraku doživljala mlada in radovedna popotnika, je ujetih na fotografijah Mateja Leskovška, ki se vse bolj podaja v vode reportažne fotografije, saj so tovrstne fotografije tiste, ki omogočajo motivom samim, da povedo svoje zgodbe.

S.R., foto. L.M.